Uredbo o sodelovanju, obveščanju in usklajevanju na področju zunanjih zadev je vlada sprejela na predlog zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Ta je dejal, da uredba nikakor ne posega v pristojnosti DZ-ja ali predsednika države.

Vlada je sprejela uredbo, ki razmejuje pristojnosti državnih organov na področju zunanjih zadev in mednarodnih odnosov. Uredbo o sodelovanju, obveščanju in usklajevanju na področju zunanjih zadev je vlada sprejela na predlog zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Ta je dejal, da uredba nikakor ne posega v pristojnosti DZ-ja ali predsednika države.

Uredba določa, da zunanji minister na podlagi programov predvidenih srečanj posameznih ustanov pripravi enoten program za prihodnje leto. Minister sicer meni, da vsake podrobnosti ne bo mogoče načrtovati, da pa bo uredba pripomogla, da se zunanjepolitične aktivnosti ne bi podvajale in koncentrirale.

Rupel je še dodal, da uredbe ne gre povezati z aktualnimi dogodki, saj je ureditev razmerij med državnimi organi zorela dalj časa.

Odziv predsednika države pozitiven
Iz urada predsednika države so sporočili, da se predsednik Janez Drnovšek strinja z vladno uredbo. Meni tudi, da namen uredbe ni spreminjanje zakonskih in ustavnih določb s tega področja ter da je vlada le sledila načinu izvrševanja veljavne ureditve.

Odlok o plačah
Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju in odlok o plačah funkcionarjev. Sistem za najvišje plače, ki ga uvaja odlok, se bo začel uporabljati 1. marca 2006.

Plača bo po novem sestavljena iz osnovne plače in dodatka za delovno dobo, ki se bo znižal z 0,5 na 0,3 odstotka za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Funkcionar na državni ravni bo tako v poprečju prejel za 34.000 tolarjev bruto nižje plače, plače županov pa bodo v povprečju za 23.000 tolarjev višje.

Preglednejše plače
Minister za javno upravo Gregor Virant meni, da je po sprejemu odloka struktura plače bolj pregledna. Dohodek je tako sestavljen iz osnovne plače in dodatka za delovno dobo. Slednji se bo s 1. marcem 2006 znižal s sedanjega 0,5 odstotka na leto na 0,3 odstotka. Pri funkcionarjih v pravosodju pa bo lahko področni zakon določil tudi del plače za delovno uspešnost in nekatere dodatke.

Proračun naj bi zaradi odloka v letu 2006 prihranil približno 600 milijonov tolarjev, do leta 2009 pa naj bi prihranek znašal približno 4,3 milijarde tolarjev. Za plače funkcionarjev na lokalni ravni bo treba v občinskih proračunih zagotoviti dodatnih 275 milijonov tolarjev.

Predloga zakonov s področja nepremičnin
Vlada je sprejela predloga zakona o evidentiranju nepremičnin ter zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Prvi naj bi poenostavil postopke vpisa nepremičnin v nepremičninske evidence, zagotovil popolnost in kakovost podatkov in vzpostavil nove evidence. Zakon bo tudi omogočil zamenjavo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s sodobnim sistemom davka na nepremičnine.

Tudi drugi zakon bo olajšal uvedbo davka na nepremičnine, saj uvaja enoten sistem vrednotenja nepremičnin na ravni cele države. Rezultat predlaganega postopka ocenitve naj bi bila posplošena tržna vrednost posameznih nepremičnin. Zakon bo vzpostavil tudi evidenco trga nepremičnin, v kateri bodo javnosti dostopni podatki o doseženih cenah in najemninah.

Milijardna škoda ob Muri
Vlada je sprejela tudi končno oceno škode zaradi posledic neurja 21. avgusta in posledic poplav v porečju Mure. Škode je za nekaj več kot 13 milijard tolarjev. Ministrstvo za okolje bo na podlagi tega pripravilo program pomoči.

Kadrovske spremembe na obrambnem ministrstvu
Vlada je na mesto generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo imenovala Damirja Črnčca. Pred tem je razrešila dosedanjega direktorja Zorana Justina, ki ga je na to mesto imenovala januarja letos. Za v.d.-ja generalnega sekretarja obrambnega ministrstva je imenovala Albina Coceja, ki bo tako zamenjal Franca Javornika.