V več mesecev dolgih pogajanjih sta sindikalna in vladna pogajalska skupina nekaj odprtih točk že uskladili, v ponedeljek pa je vlada vse skupaj zapakirala v paketni predlog po sistemu "vzemi ali pusti". Med drugim gre za spremembe izplačilnega dneva za plače, spremembe obračuna prevoza na delo in višino regresa. Kot je za Radio Slovenija poročala Katja Arhar, so bili sindikati kritični do takšnega načina pogojevanja, vlada je poudarjala, da se datumsko mudi in da je bila časovnica znana vnaprej.

Rok za uskladitev med vlado in sindikati se je iztekel ob 13. uri, vsak sindikat pa se je o podpori predlaganim spremembam odločal sam. Znano je sicer, da je se je velika večina sindikatov javnega sektorja iz ene od dveh pogajalskih skupin, ki jo vodi Jakob Počivavšek, odločila, da končni vladni predlog zavrne. Kot so zapisali v pogajalski skupini, vladni predlog, ki "ni dopuščal več nobenih pogajanj in je potekal pod umetno ustvarjenim in vsiljenim časovnim pritiskom, ne izpolnjuje pričakovanj sindikatov in njihovega članstva glede odprave varčevalnih ukrepov, ki jih je uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ".

Sorodna novica Sindikalne centrale se umikajo iz Ekonomsko-socialnega sveta

Med slednjimi posebej izpostavljajo znižanje vrednosti plačnih razredov za osem odstotkov. Kot so pojasnili, se vladna stran v tem delu ni v ničemer približala sindikalnim predlogom, čeprav se vrednost plačnih razredov ni usklajevala zadnjih deset let, realna vrednost plačnih razredov pa je v teh desetih letih padla za 20 odstotkov.

V izjavi za javnost sindikati tako opozarjajo, da zaveza o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov iz stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja iz leta 2018 zaenkrat ostaja v celoti nerealizirana. Pričakujejo, da se bodo pogajanja o tem takoj nadaljevala, vključno s pogajanji o načinu odprave omenjenega 8-odstotnega znižanja vrednosti plačnih razredov. Kot problematičen so izpostavili tudi predlagani zamik plačilnega dneva. Po njihovih navedbah bi sprememba dneva izplačila plače velikemu delu javnih uslužbencev zamaknila plačilni dan za deset dni ter jim povzročila dodatno birokracijo in stroške.

KSJS sprejem pogojuje z nekaterimi spremembami

Iz druge pogajalske skupine, sindikata znotraj Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), pa so sporočili, da vladnega predloga večinsko sicer ne zavračajo, a njegov sprejem pogojujejo z nekaterimi spremembami, povezanimi predvsem z zamikom datuma izplačila plač in z vladno zavezo o skorajšnjem nadaljevanju usklajevanja o plačnih razredih, s poudarkom na tistih, vezanih na delovna mesta in javne uslužbence, ki so pod minimalno plačo. V sporočilu za javnost so pojasnili, da je bila pogajalska skupina konfederacije na ponedeljkovih pogajanjih neprijetno presenečena, saj je vladna stran svoj predlog oblikovala po principu "vzemi ali pusti" in zahtevala odločitve sindikatov v izjemno kratkem času – do danes. Ob tem so sporočili, da se z vladnim ultimatom ne strinjajo.

"Pogajalska skupina KSJS nasprotuje takšnim ultimatom in si želi pravega socialnega dialoga, pogajanj z vladno stranjo z zbliževanjem protipredlogov, kot je to običajno," so zapisali. Dodali so, da so sindikati zdaj potisnjeni "ne le v posamično odločanje do amputiranega paketa", ampak bi se odrekli tudi možnosti pogajanj o vprašanjih, za katera so ves čas pričakovali, da bodo o njih z vladno stranjo oblikovali skupne rešitve (izplačilni dan plače, regres za letni dopust, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, usklajevanje vrednosti plačnih razredov).

Na vladni strani so sicer prepričani, da njihov predlog v pomembnem delu upošteva sindikalne predloge in prinaša tudi administrativne razbremenitve. V nekaterih točkah se jim je tudi uspelo uskladiti, denimo glede višjega regresa za prehrano med delom in višje kilometrine za uporabo lastnega vozila v službene namene, vendar pa je bilo iz sindikalnih vrst že slišati, da gre pri predlogu za celoto.

Ministrstvo: Želja je bila, da bi spremembe veljale že s 1. junijem

Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da odzivi sindikatov javnega sektorja na končni vladni predlog glede odprave varčevalnih ukrepov iz leta 2012, spremembe plačilnega dneva ter regresa za letos še prihajajo. Kot so napovedali na ministrstvu, bo vladna stran odziv sindikalne komentirala v petek, ko bodo znana stališča vseh sindikatov.

Sorodna novica Sindikati javnega sektorja za 1300 evrov regresa. Brez pogajanj o enotnem plačnem sistemu.

Ob tem so na ministrstvu pojasnili, da je vladna stran v ponedeljek, po več kot dveh mesecih intenzivnih pogajanj ponudila končni predlog v želji, da do dogovora pride čim prej, saj bi na ta način višji prejemki javnih uslužbencev, vključno z regresom za letni dopust, veljali že s 1. junijem.

"Zadnja ponudba vlade, v kateri so bili v pomembnem delu upoštevani tako predlogi sindikatov kakor tudi strateškega sveta za debirokratizacijo, prinaša bistveno izboljšanje položaja javnih uslužbencev, hkrati pa pomeni znatno administrativno razbremenitev za vse tiste javne uslužbence, ki delajo na področju obračunov plač in obračunov stroškov prevoza," so zapisali na ministrstvu.

Pri tem so navedli, da bi v primeru dogovora v tem tednu s 1. junijem letos javnim uslužbencem med drugim pripadal višji regres za prehrano, višji regres za letni dopust, višje dnevnice za službena potovanja in višja kilometrina za uporabo lastnega vozila v službene namene. Višje bi bile tudi nagrade za dijake in študente za obvezno opravljanje prakse.

Kaj je predlagala vlada?

Po vladnem predlogu sprememb bi bil regres za letošnji letni dopust vreden 1050 evrov, kar je nekaj več od predvidenih 1024 evrov in manj od sindikalnega predloga.

Datum izplačila plač v javnem sektorju bi se s petega v mesecu prestavil na deseti delovni dan oziroma najpozneje na 15. dan v mesecu. Sindikati so opozarjali na bančne stroške, ki bi nastali pri prestavitvi trajnikov, kar naj bi vlada zajela v nekoliko višji regres. Spremembe bi se zgodile junija, s tem da bi bil regres izplačan petega, plača pa na zamaknjeni datum.

Odprto je tudi vprašanje obračuna prevoza na delo, pri katerem vlada podobno kot pri izplačilnem dnevu skuša administrativno razbremeniti obračunske službe. Vlada predlaga obračun kilometrske oddaljenosti, in sicer 10 odstotkov cene 95-oktanskega bencina za kilometer, sindikati 12 odstotkov. Znesek naj ne bi bil nižji od 30 evrov, če javni uslužbenec kupi mesečno vozovnico za javni prevoz, pa se mu povrne višji znesek.