Vlada je na seji določila besedilo novele zakona o vodah, ki spreminja dovoljeno porabo Sklada za vode. Med drugim bo tako lahko sklad financiral interventne ukrepe po naravnih nesrečah. Vlada bo zakon v državni zbor poslala za obravnavo po skrajšanem postopku.

Predlog novele dodatno omogoča financiranje izvedbe izrednih ukrepov po naravnih nesrečah iz sklada za vode. "Po sedanjem sistemu je treba najprej določiti, da gre za naravno nesrečo, potem mora občina izpeljati program, da dobi državna sredstva za odpravo posledic škode. S tem zakonom omogočamo, da se nekaj sredstev interventno nameni za to, da se takoj popravijo nekatere stvari," je v izjavi po seji vlade pojasnil državni sekretar na okoljskem ministrstvu Aleš Prijon.

Prav tako novela uvaja možnost sofinanciranja občinskih projektov novogradnje ali rekonstrukcije javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev EU-ja, torej za manjše vodovode za manj kot 2000 populacijskih enot. Prav tako bodo lahko občine sofinancirale odkup obstoječih zasebnih vodovodov za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo. "Te spremembe so bile v glavnem pripravljene na pobudo občin," je pojasnil Prijon. Vlada predlaga obravnavo novele v državnem zboru po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve.

Določili predlog nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030

Na področju okolja je vlada določila še besedilo predloga resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030. Resolucija vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja voda, pri čemer celovito obravnava vse dele okolja.

"Trajnostni razvoj naj se uresničuje prek gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja, ki ustvarja razmere in priložnosti za zdajšnje in prihodnje rodove, pri čemer stanje ekosistemov in njihova sposobnost opravljanja ekosistemskih storitev družbi določata možnosti njenega razvoja," so poudarili.

V Sloveniji sicer lahko, kot navaja vlada, govorimo o dobrem stanju večine sestavin okolja. Predvsem se je v zadnjih desetletjih izboljšala kakovost voda in zraka, bolje ravnamo z odpadki, bolj se zavedamo pomena ohranjene biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.

Prihodnji okoljski izzivi, povezani s tradicionalnim pojmovanjem varstva okolja, pa so predvsem čezmerno onesnažena območja zaradi preteklih dejavnosti, vsakoletno kratkotrajno in lokacijsko omejeno poslabšanje kakovosti zraka, ravnanje z odpadki, skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ter obvladovanje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, so dodali.

Nacionalni program določa okoljsko vizijo, v skladu s katero "ohranjena narava in zdravo okolje v Sloveniji in zunaj nje omogočata kakovostno življenje zdajšnjim in prihodnjim generacijam". Ta vizija naj bi bila dosežena z ukrepi treh strateških usmeritev: varovati, ohranjati in izboljševati naravni kapital Slovenije, zagotoviti prehod v nizkoogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri, preprečuje odpadke in z nastalimi odpadki učinkovito ravna, ter varovati prebivalce pred tveganji, povezanimi z okoljem. Skupno več kot 100 strani obsegajoč dokument določa različne cilje in ukrepe za vsako od teh področij.

Za izvajanje nacionalnega programa varstva narave bo predvidoma potrebnih od 47 do 53 milijonov evrov letno.