Odprava davka na plače bi za državni proračun pomenila 79 milijard oz. 1,2 odstotka BDP-ja manj prihodkov. Polovico primanjkljaja bi nadomestili z zvišanjem davka na dodano vrednost, drugo polovico pa z zmanjšanjem državne porabe.

Dvig DDV-ja bi po izračunih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) najbolj obremenil ljudi z najnižjimi dohodki, ki bi jih zvišanje življenjskih stroškov najbolj prizadelo. Življenjski stroški bi se v primeru, da bi se celotno breme zvišanja DDV-ja prelilo na potrošnike, zvišali za 1,8 odstotka. Kljub temu Janez Šušteršič, direktor Umarja meni, da bi se vpliv na narevnejši sloj dalo nadomestiti z ustreznim dvigom splošne olajšave pri dohodnini.

Predstavniki sindikatov so izrazili več pomislekov, saj menijo, da negativnih učinkov ne morejo izničiti olajšave ali subvencije. Sindikati se sicer zavzemajo za dve davčni stopnji, višjo za luksuzno blago in nižjo za prehrano, zdravila, kulturne dobrine in nekatere storitve.