Kot je po pogajanjih dejala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, so pričakovanja obeh sindikalnih pogajalskih skupin previsoka in "sindikati svojih pričakovanj nekako ne znajo uskladiti z realnim pričakovanjem tako gospodarske rasti kot tudi inflacije". Zato so predlagali, da počakajo na jesensko napoved Umarja, "ki bo jasno povedala, kaj se dogaja v družbi, kakšna je pričakovana inflacija letos, predvsem pa kakšna je pričakovana gospodarska rast letos, kaj se dogaja v gospodarstvu, kaj se dogaja z delovnimi mesti v gospodarstvu". Ministrica je mnenja, da bodo nato lažje zbližali svoje poglede.

Sindikati presenečeni

V obeh sindikalnih pogajalskih skupinah so ob vladni odločitvi izrazili presenečenje. Skupini imata vsaka svoj predlog, v obeh pa menijo, da so se z njim približali vladnemu. Umarjeva napoved naj bi bila sicer znana v kratkem. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je že napovedal, da v vsakem primeru namerava sklicati nadaljevanje pogajanj za ponedeljek.

Sorodna novica Vladna pogajanja s sindikati javnega sektorja brez vidnega napredka

Med predlogi, ki so na mizi, je uskladitev vrednosti plačnih razredov, povišanje nadomestila za prehrano, poračun regresa za letni dopust, ki bi ga po vladnem predlogu dobili zaposleni do 40. plačnega razreda, realizacija že podpisanih dogovorov, usklajevanja o sistemskih spremembah plačnega sistema in odprava plačnih nesorazmerij.

Kot je po srečanju pojasnil Jakob Počivavšek, ki vodi eno od dveh sindikalnih pogajalskih skupin, je njihova pogajalska skupina sprejela vladni predlog glede višine povračila stroškov prehrane in poračuna regresa za letni dopust, strinjali so se tudi, da se izvede prva uskladitev vrednosti plačnih razredov v višini 4,5 odstotka.

So pa obenem kot drugi korak predlagali, da bi se s 1. januarjem 2023 vrednost vsakega plačnega razreda povišala za 243 evrov. Kot je pojasnil Počivavšek, njihov predlog naslavlja, čeprav ne tudi v celoti odpravlja, uravnilovko v spodnji tretjini plačne lestvice, in premika plačni razred, v katerem je danes minimalna plača, za sedem plačnih razredov nižje. Hkrati pa zagotavlja, da bi do približno 45. plačnega razreda javni uslužbenci prejeli povišanje osnovne plače za približno deset ali več odstotkov, nad 45 plačnim razredom nekoliko manj.

Zadnji predlog konfederacije sindikatov javnega sektorja po Štrukljevih besedah predvideva uskladitev vrednosti plačnih razredov v višini 5,25 odstotka (prejšnji 5,5 odstotka), vladnemu predlogu so se približali tudi pri nadomestilu za prehrano in sprejeli predlog glede poračuna regresa. Zato je današnja vladna odločitev po njegovih besedah nenavadna in bodo v tem tednu premislili tudi o predlogih, ki jih je dala druga pogajalska skupina.

Kot je dejal Počivavšek, so finančne posledice njihovega predloga "še vedno zelo blizu tistim okvirjem, ki jih postavlja vlada", pri čemer pa ostaja odprto vprašanje plačnih nesorazmerij, za katera predlagajo, da se odpravljajo vzporedno s pogajanji o sistemskih spremembah plačnega sistema.

A na vladni strani opozarjajo, da v sindikalni predlog niso vključene finančne posledice vsega, kar vključuje. Ajanović Hovnikova pa je znova poudarila, da lahko za javni sektor namenijo največ vrednost letne inflacije. V primeru desetodstotne inflacije bi to pomenilo 580 milijonov evrov in znotraj tega okvirja se lahko pogovarjajo.