Dogovor o donaciji je BMW sklenil z uradom vlade za podnebne spremembe, ki ga vodi Jernej Stritih. Ta je prepričan, da bo vlada vsako leto donacije prihranila več sto tisoč evrov, kolikor bi znašal ocenjeni strošek voznega parka. BMW bo v petih let vsako leto vozila zamenjal z novimi, vlada pa jih bo po izteku tega obdobja lahko odkupila.

Projekt je še v medresorskem usklajevanju, a naj bi ga že 'požegnali' davčna uprava, Kosova komisija in ministrstvo za finance. Ker gre za donacijo, javni razpis ni bil potreben, je poudaril Stritih.

(Zdaj še) Kosova komisija pravi nekoliko drugače
A s komisije za preprečevanje korupcije smo prejeli nekoliko drugačen odgovor. Ta je res podala mnenje o projektu, toda lani, ko se je ta nanašal na donacijo avtomobilov BMW vladi in občinam v zameno za sončne elektrarne in takrat ugotovila, da izpeljava projekta v oviru zdajšnje zakonodaje ni mogoča, bi se pa jo lahko speljalo v primeru spremembe zakona o javnih financah in zakona o izvrševanju proračuna. Slovenski predpisi sponzorskega razmerja namreč ne urejajo.

Tako torej ne gre za donacijo, ampak za sponzorstvo, saj je donacija pogojena z nekim pogojem (postavljanjem sončnih kolektorjev), takšna razmerja pa za državne organe niso dovoljena. "Komisiji ni znano, da bi se zakonodaja na temo javnih financ v delih, ki so relevantni za tak projekt, od lani res spremenila," so povedali za MMC.

Pravil konkurenčnosti ne gre zanemariti
Že lani se je komisija dotaknila tudi vprašanja konkurenčnosti BMW-ja glede na druge ponudnike vozil, ki bi lahko sodelovali, če bi šlo za javni razpis posodobitve voznega parka državnih organov, in zavzela stališče, da bi moral biti projekt zasnovan tako, da bi se vanj vključili tudi drugi ponudniki.

To za vladno stran, kot kaže, ni sporno, sa je je Jernej Stritih za Finance pojasnil, da je vlada znamko BMW izbrala, ker je družba edina pristopila k projektu 'avtomobili za elektrarne', in dodal, da zastopnikov drugih avtomobilskih znamk zadeva ni zanimala. Sicer še poudarja, da naj bi BMW med uglednimi znamkami avtomobilov najbolj zmanjšal izpuste ogljikovega dioksida.

Če bi se ugotovilo, da ne gre za sponzorstvo, ampak za darilo - donacijo, je "nujno potrebno zagotoviti odsotnost vsakršnega vpliva oz. videza vpliva na zakonitost, objektivnost in nepristranskost delovanja Vlade RS v tej zadevi", pravijo na komisiji. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč pravi, da če komisija za preprečevanje korupcije ugotovi, da je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil sprejel darilo, ki vpliva ali bi lahko vplivalo na zakonitost, objektivnost in nepristranskost njegovega delovanja, darilo na podlagi odločbe komisije postane last Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti. "Tako bi v primeru donacije, kjer bi se ugotovilo, da tak vpliv oz. videz vpliva obstaja, lahko komisija uporabo BMW-jev vladi odvzela," so povedali na komisiji.

BMW-ja lani tako dobil Zoran Jankovič
To sicer ni prvi primer donacije vozil oblastem, saj je BMW lani mestni občina Ljubljana v enoletno uporabo podaril limuzino serije sedem (in mestu hkrati podaril še 50 dreves), piše časnik Finance. Drago Kos, predsednik komisije za preprečevanje korupcije, je že takrat dejal, da je zakonodaja na tem področju pomanjkljiva, njegov naslednik Goran Klemenčič pa zadeve za Finance ni želel komentirati, ker da še nima pooblastil in ne pozna podrobnosti. Je pa že napovedal, da se bo v omenjeni posle 'poglobil'.

Vlada bo ponudnika sončnih celic izbrala na javnem razpisu (kar je bila lani, ko je šlo za vnaprej izbranega ponudnika, zahteva Kosove komisije), zagotavlja Stritih, lastniki elektrarn in elektrike, ki jo bodo na ta način pridobili, pa bodo država oziroma lastniki objektov, na katerih bodo stale. Prva naj bi bila na vrsti streha ministrstva za zunanje zadeve, nato streha vlade, pozneje pa nekatere slovenske šole.

Bo BMW povozil tekmece?
Na vprašanja, zakaj vlada potrebuje toliko avtomobilov (prvi bodo namenjeni voznemu parku ministrstva za zunanje zadeve in generalnemu sekretariatu), jasnega odgovora ni, izbira BMW-ja pa je gotovo udarec za tekmece, saj kot kaže, v naslednjih petih letih vladnim službam ne bo uspelo prodati niti enega avtomobila, še ugotavljajo Finance. Vozni park protokolarnih vozil so do zdaj namreč polnili tudi z renaulti, mercedesi in audiji.