Po novem bo fiskalno pravilo določeno z omejitvijo rasti očiščenih izdatkov, vlada pa bo srednjeročni fiskalni načrt pripravljala za štiri leta.

Fiskalno pravilo je pobuda evropskih voditeljev iz leta 2011, s katerim so želeli omejiti zadolževanje držav in poglabljanje takratne dolžniške krize v evrskem območju. Določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku, kar je Slovenija leta 2013 zapisala v ustavo, leta 2015 pa je DZ sprejel tudi izvedbeni zakon.

Zdaj je vlada pripravila predlog novega zakona o fiskalnem pravilu. Z njim se bodo po prenovi fiskalnih pravil na ravni EU-ja poenotile pravne podlage za vodenje fiskalne politike na nacionalni in evropski ravni, so pojasnili na ministrstvu za finance.

V skladu s prenovljenimi fiskalnimi pravili EU-ja iz aprila lani mora fiskalna politika slediti začrtani srednjeročni poti in omejitvi rasti očiščenih izdatkov sektorja država, ne pa večletnim ciljem, na katere lahko vplivajo revizije podatkov in spremembe makroekonomskih napovedi različnih institucij, kot tudi izjemne okoliščine in enkratni izdatki.

Kot je zapisano v predlogu zakona, se bodo omejitve fiskalne politike na podlagi zahtev fiskalnega pravila določile v obliki rasti očiščenih izdatkov v okviru srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, ki ga država pripravi za obdobje štirih let. Prvi srednjeročni fiskalno-strukturni načrt je Slovenija pripravila in v Bruselj poslala lani, in sicer za obdobje 2025–2028.

Vloga fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega organa, ki nadzira vodenje javnofinančne politike, se z novim zakonom ohranja. Ocenjeval bo tako srednjeročni fiskalni načrt kot letno poročilo o njegovem izvajanju, so navedli na ministrstvu in dodali, da se skladno z zahtevami direktive o proračunskih okvirih deloma spreminjajo določbe, ki urejajo njegovo delovanje.