Za čeljustno in zobno ortopedijo bodo po navedbah časopisa Dnevnik podelili koncesijo v obsegu 4,7 programa, oralno kirurgijo 2,2 programa, parodontologijo 0,4 programa, oftalmologijo dva programa, dermatovenerologijo en program, za kardiologijo, vaskularno medicino in klinično medicino pa pol programa.

Zaradi dolgih čakalnih dob in slabše preskrbljenosti na posameznih območjih so bile z aneksom k splošnemu dogovoru za lani sprejete širitve programov na področju čeljustne in zobne ortopedije, parodontologije, dermatologije in oftalmologije. Druge koncesije pa se razpisujejo zaradi prekinitve koncesijske pogodbe zaradi upokojitve nosilca zdravstvene dejavnosti ali drugih razlogov na strani izvajalca, po navedbah Urada vlade za komuniciranje pojasnjuje ministrstvo za zdravje.

Ob tem so spomnili, da se koncesije podelijo, če javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v določenem obsegu oz. če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Na ministrstvu za zdravje so tako ugotovili, da javni zdravstveni zavodi ne morejo zagotoviti potrebne dostopnosti do nekaterih zdravstvenih storitev. Čakalne dobe za prvi ortodontski pregled pri stopnji redno so 30. marca znašale 1533 dni, pri stopnji hitro 1203 dni in pri stopnji zelo hitro 371 dni. Na prvi paradontološki pregled je posameznik pri stopnji redno čakal 790 dni, pri stopnji hitro 137 dni in pri stopnji zelo hitro 60 dni. Na prvi dermatološki pregled je pri stopnji redno čakal 230 dni, pri stopnji hitro 166 dni in pri stopnji zelo hitro 88 dni. Na prvi okulistični pregled zaradi očal pa je pri stopnji redno čakal 158 dni, pri stopnji hitro 112 dni in pri stopnji zelo hitro 66 dni.

Koncesije bodo podeljene za 15 let z možnostjo podaljšanja za dodatnih 15 let, prihodnje koncesionarje pa bodo iskali z javnim razpisom, ki bo objavljen najpozneje v 30 dneh od uveljavitve uredbe, je še poročal Dnevnik.

Na sprejetje uredbe so se odzvali v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides, kjer pravijo, da ta potrjuje njihove slutnje, da Slovenija hiti v smeri dokončnega razkroja javnega zdravstva. Razlog ministra za zdravje Janeza Poklukarja za razpis koncesij – "strah, da javne bolnišnice in zdravstveni domovi ne bi mogli prevzeti dodatnega bremena" – je po mnenju Fidesa upravičen. A ob tem Poklukar po njihovem mnenju namesto reševanja izvornih težav tik pred volitvami vleče poteze, s katerimi še dodatno spodkopava javni zdravstveni sistem.

Med izvornimi težavami v Fidesu navajajo nezmožnost ustreznega nagrajevanja zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, ki se posledično spopadajo s čedalje večjim pomanjkanjem zdravstvenega kadra.