Takšna politika bo zavrla že tako šibko gospodarsko dejavnost, opozarjajo v opoziciji. Prihodnje leto naj bi se proračunski primanjkljal znižal na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2014 pa še dodatno na 2,5 odstotka BDP-ja.

Finančni minister Janez Šušteršič je dejal, da si večjega primanjkljaja ne moremo privoščiti. V nasprotnem primeru Sloveniji nihče ne bo posodil denarja, je pojasnil minister. Na predstavitvi proračuna poslankam in poslancem je Šušteršič zagotovil, da ne bo učinkoval negativno na gospodarsko rast. Vlada je namreč vanj vgradila gospodarske spodbude.

Čeprav je vlada predvidela varčevanje na skoraj vseh področjih, hkrati zatrjuje, da bo sredstev za naložbe več zaradi evropskih sredstev. Sredstva za investicije se bodo zvišala za 600 milijonov evrov, je poudaril Šušteršič. Med tistimi investicijami, ki se financirajo neposredno iz proračuna, je minister še posebej izpostavil rast na področju zdravstva.

Šušteršič je izpostavil, da vsebuje proračun pomembne davčne spodbude, ki so bile sprejete v preteklih mesecih, med njimi spodbude za majhna podjetja, znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, neomejeno olajšavo za investicije ter zvišanje olajšave za raziskave in razvoj.

Zaradi tega naj bi bilo v proračunu okoli 200 milijonov evrov manj, a je Šušteršič dejal, da "to ni denar, ki bi izpuhtel v zrak, temveč bo ostal v gospodarstvu, v podjetjih, ki investirajo v raziskave in razvoj."

Manj denarja za Ljubljano in javne uslužbence
Znižujeta se povprečnina, do katere so od dohodnine upravičene občine, ter prispevek iz proračuna za Ljubljano kot glavno mesto. Za 5 odstotkov se bo znižala tudi masa plač v javnem sektorju. Zaradi tega so sindikati že napovedali, da bodo poskušali blokirati zakon o izvrševanju proračuna.

Novi davki in višje trošarine
Zaradi zvišanja nekaterih davčnih obremenitev se bodo proračunski prihodki povečali za približno 300 milijonov evrov. Spremembe so predvidene pri dohodnini, kjer se začasno uvaja nov dohodninski razred s 50-odstotno obdavčitvijo, poleg tega pa tudi pri obdavčitvi nepremičnin, študentskega dela, kapitalskih dobičkov, oddajanju premoženja v najem in drugje. Vlada načrtuje tudi zvišanje trošarin in obdavčitev sladkih pijač, je še napovedal minister Šušteršič.

Predlog proračuna upošteva tudi finančne učinke sprejete pokojninske reforme. Začela bo veljati prvega januarja 2013, njeni pozitivni finančni učinki naslednje leto pa naj bi, računa vlada, znašali 150 milijonov evrov.

Predlog proračuna za leti 2013 in 2014 spremlja tudi zakon o njunem izvrševanju. Med drugim določa, da se bo lahko država v obeh letih zadolžila za po 3,1 milijarde evrov. Zakon poleg tega vsebuje tudi strožje določbe glede financiranja ustanov, prepoveduje izplačevanje dodatkov za delovno uspešnost in zmanjšuje povprečnino za občine, RTV-prispevek pa znižuje za pet odstotkov.

Vlada načrtuje, da se bo leta 2013 v državno blagajno nateklo 8,6 milijarde evrov, kar je približno 650 milijonov evrov več od ocene za letos, odhodki pa se bodo zvišali za 600 milijonov evrov na 9,6 milijarde evrov. V letu 2014 se bodo prihodki zmanjšali na 8,4 milijarde evrov, odhodki pa na 9,3 milijarde evrov. Po načrtih vlade, naj bi strukturno ravnovesje javnih financ dosegli do konca leta 2015.

Deset dopolnil opozicije
Opozicijski poslanci so k vsakemu od proračunov vložili po približno deset dopolnil. Z njimi želijo za nekaj več kot 20 milijonov evrov zagotoviti za prehrano učencev, dijakov in študentov, dodatna sredstva pa bi morali po njihovem mnenju zagotoviti tudi za ceste, programe v kulturi in znanstveno raziskovalno dejavnost.

"Hitro varčevanje ni odgovor, prav tako ne razprodaja državnega premoženja v najboljših podjetjih, privatizacija zdravstva in uničevanje javnega šolstva," je povedal vodja poslancev SD Janko Veber.

Da predlog proračuna grobo posega na področje šolstva in slabša pogoje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na univerzah, pa je opozoril Jožef Kavtičnik (PS).

Patricija Šulin (SDS) pa je na drugi strani pojasnila, da se na določenih postavkah obseg sredstev tudi povečuje in sicer glede sredstev za investicije v zdravstvu, železnicah in infrastrukturi, več denarja je predvidenega tudi za kmetijstvo in okolje.

Pred glasovanjem še sprejema zakona o izvrševanju proračuna
Pred glasovanjem mora DZ opraviti še obravnavo predloga zakona o izvrševanju proračuna v prihodnjih dveh letih, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna.

Država naj bi se v prihodnjih dveh letih zadolžila za po 3,1 milijarde evrov, predlog proračuna pa med drugim vsebuje tudi strožje določbe glede financiranja ustanov, prepoveduje izplačevanje dodatkov za delovno uspešnost ter znižuje povprečnino za občine in prispevek za spremljanje programov RTV Slovenija, o čemer bodo poslanci glasovali jutri.