Ne gre prezreti, da je slab vtis pogojen tudi z eksternimi razlogi. Prvi je slaba zapuščina Janševe koalicije, drugi in najpomembnejši pa je svetovna gospodarska kriza, ki je krepko udarila tudi po Sloveniji. Nobena vlada ne doživlja ovacij, ko ljudje množično izgubljajo službo, ko vlada vsesplošna negotovost.
Premier Pahor je po zmagi na volitvah nastopal precej obetavno, saj je napovedoval umirjeno in razvojno naravnano politiko, brez ideološkega zaostrovanja. Vendar je očitno njegova vodstvena avtoriteta v vladi precej majhna, tako da je moral že mnoge svoje obljube do zdaj požreti, saj jih njegovi partnerji ne jemljejo prav nič resno.
Za zdaj je bila vlada relativno uspešna v blaženju socialnih posledic krize, bistveno preveč pasivna pa v boju proti sami krizi.
Vlado Miheljak, Matevž Tomšič in Matej Makarovič aktualni vladi v olajševalno okoliščino sicer štejejo težke razmere zaradi gospodarske krize, a ji ne prizanašajo s kritikami na račun notranjih konfliktov. "V športnem košarkarskem žargonu bi lahko rekli, da so dobri posamezniki, a slab tim," je za MMC dejal Miheljak, po mnenju katerega vlada kot celota ne daje vtisa učinkovitosti, "čeprav večino resorjev zavzemajo nesporno bolj kompetentni ministri, kot v prejšnji Janševi vladi". Pri tem Miheljak izpostavlja "problem premierja, ki mu mandatarstvo ni pisano na kožo in bi veliko pomembnih političnih funkcij opravljal bolje", a dodaja, da primernejše osebe za to funkcijo koalicija nima.
"Odsotnost vizije in enotnosti"
Tudi po mnenju Tomšiča so rezultati dela Pahorjeve vlade "precej podoptimalni". "Očitno je bilo pomanjkanje skupne razvojne vizije. Tisto, kar je družilo stranke t. i. levega trojčka, je bil predvsem odpor do Janeza Janše, ne pa neki pozitiven program. Od tod tudi neusklajenost koalicije, ki se odraža v stalnih konfliktih in ‘prerivanju’ za nazdor nad različnimi področji ali ustanovami, kar je glavna značilnost njihovega ‘stila vladanja’," pravi Tomšič.
Odsotnost vizije, strategije in enotnosti vodenja pa po letu dni na čelu države opaža tudi Makarovič in dodaja, da aktualno vlado rešuje predvsem dejstvo, "da so sindikati, civilna družba in deloma tudi mediji do nje še vedno razmeroma prizanesljivi, kljub notranjim konfliktom pa je sposobna ohranjati neko temeljno enotnost".
Socialni mir, a pasivnost v boju s krizo
Makarovič kot največji uspeh aktualne vlade vidi ohranjanje relativnega socialnega miru in preprečevanje še večje brezposelnosti, vendar pa ji očita preveliko pasivnost v soočanju s krizo in "problematično pričakovanje, da bo kriza nekako minila kar same od sebe zaradi zunanjih dejavnikov".
O smotrnosti prioritet aktualne vlade pa dvomi tudi Tomšič. "Očitna je preokupacija z raznimi ideološkimi vprašanji in tematikami, medtem ko pri razvojnih vprašanjih razen retoričnih akrobacij ni bilo storjenega nič konkretnega," pravi in dodaja, da vlada ni naredila napovedanega korenitega preloma s preteklimi praksami glede kadrovske politike. "Političnega kadrovanja ni nič manj, le na bolj konfuzen način poteka," meni Tomšič.
Miheljak: Uspeh imenovanje Guliča, neuspeh pogodba s Patrio
Prav eno izmed kadrovskih potez vlade pa je kot najboljšo označil Miheljak. Po njegovem mnenju izbor Aleša Guliča na mesto direktorja urada za verske skupnosti namreč obeta suvereno odločanje. "Gulič je bolj kompetenten kot prejšnji direktor ter bo zagotovo manj preferiral največjo Cerkev na Slovenskem. No, nisem prepričan, da bo ta izbira ostala. Če si bo Pahor premislil pod pritiskom RKC in Vatikana, pa bo to najslabša poteza te vlade," pravi Miheljak, ki sicer kot najslabšo potezo označuje neodločnost, "ko se je zaradi zamujanja rokov in neustreznih izvedb ponujala elegantna možnost prekinitve megalomanske pogodbe s finskim izdelovalcem Patrij".
Ne gre prezreti, da je slab vtis pogojen tudi z eksternimi razlogi. Prvi je slaba zapuščina Janševe koalicije, drugi in najpomembnejši pa je svetovna gospodarska kriza, ki je krepko udarila tudi po Sloveniji. Nobena vlada ne doživlja ovacij, ko ljudje množično izgubljajo službo, ko vlada vsesplošna negotovost.
Premier Pahor je po zmagi na volitvah nastopal precej obetavno, saj je napovedoval umirjeno in razvojno naravnano politiko, brez ideološkega zaostrovanja. Vendar je očitno njegova vodstvena avtoriteta v vladi precej majhna, tako da je moral že mnoge svoje obljube do zdaj požreti, saj jih njegovi partnerji ne jemljejo prav nič resno.
Za zdaj je bila vlada relativno uspešna v blaženju socialnih posledic krize, bistveno preveč pasivna pa v boju proti sami krizi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje