Matej Oštir in Tanja Frank Eler. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Matej Oštir in Tanja Frank Eler. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Vlada je na četrtkovi seji sprejela sklep, da se je seznanila z dosedanjim postopkom imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev in ugotovila, da ni bil zaključen v skladu z zakonom o državnem tožilstvu, ker da ni bilo vloženo zadostno število kandidatur.

Ker pa Slovenija zaradi postopka imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev zamuja pri posredovanju predloga kandidatov Evropskemu javnemu tožilstvu in ker bi lahko zaradi tega po presoji vlade nastala občutna škoda za Slovenijo, je vlada oba kandidata Frank Eler in Oštirja predlagala v imenovanje za čas, dokler ne bo uspešno končan nacionalni del postopka imenovanja kandidatov, so zapisali v sporočilu po seji vlade.

Vlada bo oba omenjena predloga poslala Evropskemu javnemu tožilstvu.

Evropsko tožilstvo za zdaj zadeve ne komentira

V Evropskem javnem tožilstvu so v prvem odzivu zapisali, da novice za zdaj ne morejo komentirati, ker od slovenskih oblasti še niso prejeli uradnega sporočila o predlogu kandidatov za položaja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji.

Glede postopka izbire pa so pojasnili, da kandidate za položaje evropskih delegiranih tožilcev imenuje sodelujoča država. Ko evropsko javno tožilstvo prejme predlog, kandidate interno oceni, nato pa kolegij tožilstva odloči, ali jih imenuje ali ne. Odločitev na koncu tudi javno sporočijo.

Pravniki: Pojem začasnosti v zakonodaji ne obstaja

Pravni strokovnjaki medtem opozarjajo, da zakon o državnem tožilstvu pojma začasnosti ne pozna. "Postopek izbire je zaključen, vlada bo ti dve imeni poslala v Luksemburg, kjer bodo opravili dokončno izbiro, pojma začasnosti zakon o državnem tožilstvu ne pozna," je za TV Slovenija povedal predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič.

"Uredba, ki ureja evropsko javno tožilstvo, prav nič ne predvideva nekakšnega začasnega imenovanja, tako da je to neka rešitev, ki je mogoče pesek v oči naši javnosti," pa je povedal Rajko Pirnat s pravne fakultete v Ljubljani. Pirnat ob tem opozarja, da bi prav pojem "začasnosti" lahko postopek še dodatno zapletel. "Mogoči sta dve rešitvi, bodisi da kolegij evropskega javnega tožilstva sploh ne bo obravnaval takšnega predloga, če je dan kot začasen, ali pa bo imenoval kar za trajno, za celoten petletni mandat," je Pirnat namignil, da evropski kolegij predloga zaradi "začasnosti" bodisi ne bo hotel obravnavati ali pa bo slovenska delegirana tožilca preprosto imenoval v trajni petletni mandat.

Očitki v interpelaciji ministra Dikaučiča

Neimenovanje tožilcev je sicer tudi eden od glavnih očitkov v interpelaciji ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča. V interpelaciji med drugim ministru očitajo nezakonit ponovni javni poziv za imenovanje delegiranih tožilcev, dopuščanje nedopustnega odlašanja vlade ter njenih selektivnih pristopov in političnih motivov pri imenovanju državnih tožilcev in sodelovanje pri sprejemanju zakonskih predlogov, s katerimi vlada po navedbah v interpelaciji posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Je saga o imenovanju evropskih tožilcev končana?