Štrukelj se je sešel z ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič ter ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem. Pogovori, ki jih sam šteje kot prvi krog pogajanj o stavkovnih zahtevah, ki jih je sindikat postavil pred za 14. februar napovedano stavko, niso bili ravno dolgi, a so bili izpeljani v "konstruktivnem vzdušju, kar je dobro za začetek tako zahtevnih pogajanj".
Po Štrukljevih besedah so razjasnili, kakšen bo okvir pogajanj, vladni strani so predstavili tudi svoje zahteve in podatke, s katerimi so jih podkrepili. Z vladne strani jim danes ni bil ponujen noben protipredlog, "je pa jasno, da so pogovori stekli", je dejal Štrukelj v izjavi za medije po sestanku.
Cilj pogajanj je po njegovih besedah z vlado doseči stavkovni sporazum še pred izvedbo stavke. Štrukelj je sicer tokrat, kot je dejal, Makovec Brenčičevi in Koprivnikarju povedal, da so priprave na stavko zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v polnem razmahu in da bo skoraj 38.000 zaposlenih, kolikor jih je s svojim podpisom izrazilo strinjanje s stavko, to tudi izvedlo, če bo to potrebno. "Stavka se bo začela 14. februarja, ne bo pa se takrat tudi nehala," je napovedal.
Vladni strani so po Štrukljevih besedah predlagali, da bi drugi krog pogajanj izvedli čez en teden, nato pa bi se pogajali dvakrat tedensko. Sam je pri tem ministra in ministrico razumel, da bo vlada o teh vprašanjih razpravljala na seji, ki bo v četrtek, naslednji dan pa naj bi se s Svizom dogovorila o tem, kakšna bo dinamika pogajanj.
Neenotna pogajanja
Na vprašanje, ali se je Sviz pripravljen pogajati z enotno pogajalsko skupino, katere ustanovitev je v četrtek za pogajanja s sindikati javnega sektorja napovedala vlada, je Štrukelj odgovoril, da se želijo o njihovih stavkovnih zahtevah pogajati tako, kot to predvideva zakon. "Ker naše zahteve nimajo nobene zveze z zahtevami drugih sindikatov, tudi ne vidimo nobenega razloga, da bi na pogajanjih sodeloval še kdo drug," je dejal in dodal, da so se tako pogajali tudi zdravniki, gasilci in policisti.
Stavkovne zahteve se po besedah Štruklja nanašajo na 52.000 oziroma več kot tretjino vseh zaposlenih v javnem sektorju. Zahtevajo namreč izboljšanje položaja za 46.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter dodatno višji regres za okoli od štiri do pet tisoč čistilk.
Njihove stavkovne zahteve so med drugim zvišanje osnovnih plač strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju od vrtcev do univerze, ustrezno ovrednotenje razredniškega dela in regres za letni dopust v letu 2018 v višini 1.200 evrov bruto za vse zaposlene z minimalno ali nižjo osnovno plačo.
Za zaposlene v vzgoji in izobraževanju zahtevajo od dva do tri plačne razrede višje plače. Na področju visokega šolstva primerljivo z dogovorom med vlado in zdravniki zahtevajo tudi, da se strokovne delavce po 10 oziroma 12 letih od pridobitve doktorata uvrsti na novo delovno mesto, ki je za pet plačnih razredov višje.
Makovec Brenčičeva: Želimo se pogajati
Makovec Brenčičeva je po sestanku s Svizom napovedala, da se vlada želi pogajati, in sicer na način, da stavke ne bi bilo. Ministrstvo mora v skladu z v četrtek sprejetimi vladnimi izhodišči pripraviti predloge in izhodišča za pogajanja ter jih posredovati ministrstvu za javno upravo. Na tej osnovi bodo nato oblikovali pogajalske skupine in začeli pogajanja.
"Obetamo si, da bo vlada prihodnji teden na seji odločala o imenovanju pogajalske skupine in o dinamiki pogajanj. V tem primeru bi bilo mogoče pogajanja začeti že konec prihodnjega tedna," je zapisala.
Izobraževanje je sicer po njenih navedbah eno "od ključnih družbenih podstati in tisto področje, ki potrebuje ustrezno vrednotenje dela in strokovno opolnomočenje, za kar si bo vlada močno prizadevala".
V stavko tudi sindikata Fursa
Za 24. januar stavko napovedujeta tudi sindikata, ki zastopata zaposlene v finančni upravi (Furs). Zahtevajo, da se finančni upravi prizna ustrezen status in da zaposleni za svoje delo dobijo ustrezno plačilo. Tokratna stavka bo opozorilna, če jim ne bodo prisluhnili, pa jo bodo verjetno napovedali do preklica.
Predsednik Sindikata carinikov Slovenije Dušan Pečnik je poudaril, da Furs nima statusa, ki bi ga moral imeti. "Uslužbenci finančne uprave so napolnili državni proračun, iz katerega se črpa vse, od plač, socialnih transferjev do pokojnin," je poudaril Pečnik. Lani so po njegovih besedah pobrali več kot 15 milijard evrov. Ob pobiranju dajatev pa skrbijo tudi za varovanje zunanje carinske meje EU-ja.
Kot je dodal, ne nameravajo več dopuščati, da bodo "tretjerazredni organ z najnižjimi plačami". Če drugim premikajo uvrstitve plač zaradi primerljivosti z zdravniki za tri ali štiri plačne razrede, potem po njegovih besedah tudi sami pričakujejo, da bodo deležni najmanj takih premikov.
Ob skupnih stavkovnih zahtevah sindikatov, ki so za 24. januar napovedali stavko, pa imajo tudi nekatere specifične zahteve. Med drugim po besedah predsednika konference sindikata DURS v Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS) Rasima Brdakiča želijo, da se jim v vrednosti 20 odstotkov bruto plače ovrednoti konkurenčna klavzula.
Stavkali bodo na delovnih mestih, več o samem poteku stavke pa niso razkrili. Sekretarka SDOS-a Ana Jakopič je pojasnila, da za njihovo stavko veljajo določene omejitve, nujna dela morajo biti opravljena tudi v času stavke. Poudarila pa je, da "ne bodo iskali rešitev, kako bi stavkali, da se to ne bo poznalo", in da bodo, če jim vlada ne bo prisluhnila in ne bo skupnih pogajanj, ukrepe stopnjevali.
Stavka 24. januarja bo opozorilna, naslednja pa bo zelo verjetno napovedana do preklica. "Takrat se bodo finančni učinki nedelovanja finančne uprave za proračun hudo poznali," je dejala.
Za aneks 7 od 42 sindikatov
Pripravljenost za podpis aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, s katerim bi na krovni ravni sklenili pogajanja o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom pri vrednotenju orientacijskih delovnih mest, je do zdaj izrazilo sedem od 42 reprezentativnih sindikatov. Z iztekom današnjega dne pa bo jasno, ali se jim je pripravljen pridružiti še kateri.
Omenjeni aneks je vlada konec lanskega leta sindikatom ponudila v podpis, čeprav v pogajanjih s sindikalnima pogajalskima skupinama o njem ni dosegla dogovora.
Vladna ponudba za odpravo vseh anomalij nad 26. plačnim razredom je 8,4 milijona evrov. Morebitna uveljavitev aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor pa bi v nadaljevanju odprla možnost podpisa aneksov h kolektivnim pogodbam v posameznih dejavnostih, zlasti tistih, pri katerih je v pogajalskem procesu že prišlo do vsebinske uskladitve oziroma njihovega parafiranja.
Do srede današnjega dne so ministrstvo za javno upravo o tem, da nameravajo podpisati aneks, obvestili Sindikat socialnega zavarovanja Slovenije, Sindikat delavcev v pravosodju, Policijski sindikat Slovenije, Sindikat policistov Slovenije, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze in SI-JUS Sindikat javnih uslužbencev Slovenije.
Za kolektivno pogodbo za javni sektor in njene spremembe je zahtevan kvorum. Zato si običajno v pogajanjih prizadevajo doseči soglasje večine sindikatov. Drugi mogoč kvorum, doslej uporabljen le v enem primeru, je sicer soglasje sindikatov, ki številčno ne predstavljajo večine, a skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje