Na dopisni seji je tako vlada razrešila vodjo medresorske delovne skupine za reševanje problematike t. i. izbrisanih Roberta Marolta, sicer državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, in člane: Helmuta Hartmana, sekretarja na pravosodnem ministrstvu, Boža Cerarja, sekretarja na zunanjem ministrstvu, Patricio Čular z ministrstva za delo in Ksenijo Mihovar Globokar iz vladne službe za zakonodajo.

Namesto njih je v komisijo imenovala Matijo Vidmarja (ta je sicer v. d. generalnega direktorja direktorata za zakonodajo s področja pravosodja na ministrstvu za pravosodje in javno upravo), veleposlanika Andreja Logarja, generalnega direktorja direktorata za socialne zadeve, Davorja Dominkuša, Alojzija Boha (v. d. vodje sektorja za proračun na ministrstvu za finance) in Gašperja Dovžana iz vladne službe za zakonodajo. Skupino bo od zdaj vodil Zvonko Zinrajh, vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja na inšpektoratu za javno upravo.

Komisija ustanovljena septembra na zahtevo Evropskega sodišča
Vlada je komisijo ustanovila septembra lani na zahtevo Evropskega sodišča, ki je po odločitvi velikega senata Evropskega sodišča, da šestim izbrisanim prisodi odškodnino, od Slovenije zahtevala, naj pripravi predloga rešitev glede izvršitve omenjene sodbe, torej shemo za izplačilo odškodnin.

Evropsko sodišče je sicer omenjenim šestim določilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, medtem ko odškodnine za premoženjsko škodo ni določilo. Vlada je nato januarja letos obravnavala akcijski načrt izplačila odškodnin, v katerem je predlagala tri faze izplačil.

Tri faze (pavšalnih) izplačil
V prvi bi država določila splošen pavšalni znesek za odškodnino, ki bi se izplačal posameznemu izbrisanemu. Če se ta z zneskom ne bi strinjal, je nato predvidena posebna poravnava. V okviru te faze bi se preverile posebne okoliščine posameznega oškodovanca, zaradi katerih meni, da bi morala biti odškodnina višja.

Če se tudi v tej fazi država in izbrisani ne bi mogla strinjati, bi posamezniku ostala le še možnost sprožitve odškodninskega spora pred slovenskim sodiščem, "upoštevaje načelo enakega obravnavanja". Vladin načrt navaja tudi, "da bo normativna ureditev glede na materialne možnosti države predvidela način in roke plačila odškodnin".