V predlogu lahko beremo o postopnem dvigu zakonsko določene starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine s 60 let na 62 let oziroma iz 65 let na 67 let od leta 2028 naprej, za tri mesece na leto vse do leta 2035. Obdobje zavarovalne dobe – 40 let – ostaja nespremenjeno, piše novinarka Radia Slovenija Urška Valjavec.

Pri določanju pokojninske osnove predlagajo daljše referenčno obdobje. Obdobje za izračun pokojnine bi se s 24 let podaljšalo na 40 najboljših let z izločitvijo katerih koli, ne nujno zaporednih, najslabših petih let (oziroma osmine). Referenčno obdobje bi začeli podaljševati čez štiri leta in v osmih letih dosegli celotno obdobje. Obenem kot kompenzacijo predlagajo dvig odmernega odstotka s 63,5 odstotka na 65,5 odstotka za 40 let delovne dobe.

Vlada – vsebino so pripravili na ministrstvu za delo in ministrstvu za finance – predlaga še dvig vdovskih pokojnin s 70 na 80 odstotkov. Glede načina usklajevanja pokojnin je predlagana postopna sprememba obstoječega usklajevanja iz razmerja 60 odstotkov rasti plač : 40 odstotkov inflacije na način, da se vsaki dve leti delež rasti plač v formuli usklajevanja zniža za 10 odstotnih točk, dokler v letu 2033 ne doseže razmerja 20:80, kjer ostane do leta 2035.

Obetajo se spremembe na področju invalidskega zavarovanja – ukrepov še ni, zgolj cilji.

Dodatna sredstva za pokojninsko blagajno

Glede drugega stebra je v izhodiščih zapisano, da bi bilo smiselno razpravljati o samodejni vključitvi v drugi steber vseh zaposlenih, ki so že zavarovani v prvem. Predlagana je postopna izenačitev prostovoljnega prispevka zaposlenega s prispevkom delodajalca. Kar pomeni, da bi imel vsak zaposleni pravico v drugi steber vplačati del bruto plače, delodajalec pa bi to plačilo izenačil.

Uveljavili bi načelo vsako delo šteje, kar bi pomenilo, da prednostni zavarovalni red za zavarovance, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje iz naslova dveh ali več različnih podlag, ne bi bil več potreben. To bi pomenilo, da bi zavarovanci, ki opravljajo kakršno koli delo, zaposlitev ali dejavnost, iz vsakega dohodka plačevali tudi polne prispevke.

Poleg tega bi zvišali zavarovalne osnove za samostojne podjetnike iz sedanjih 75 odstotkov dohodkov na 86 odstotkov dohodkov. Odstranili bi zgornjo mejo prispevne osnove pri samozaposlenih, družbenikih in kmetih.

Prispevne stopnje in novi viri financiranja pokojninske blagajne

Država predlaga izenačitev višine prispevnih stopenj. Od leta 2026 do leta 2034 bi se postopoma zviševala prispevna stopnja delodajalca ter znižala prispevna stopnja zavarovanca. Prispevno stopnjo bi zviševali po eno odsotno točko na leto, začenši z letom 2026, končali bi leta 2030. Takrat bi prispevna stopnja delavca znašala 13 odstotkov, enaka višina bi veljala tudi za delodajalca. Skupna prispevna stopnja bi bila višja od obstoječe (24,35 odstotka) in bi znašala 26 odstotkov.

Napovedana je preučitev uvedbe novih virov financiranja pokojninske blagajne: višja obremenitev drugih razpoložljivih virov dohodkov posameznikov, ki ne izvirajo iz dela; pa tudi dolžnost plačila prispevkov od premoženja posameznika.

V nadaljevanju dokumenta so predstavljeni še nekateri ukrepi: prehod na poenostavljen bruto sistem pokojnin; poenotenje različnih dob; dokup (predlog je, da bi se omejila možnost dokupa na največ tri leta); prostovoljna vključitev v zavarovanje oseb s krajšim delovnim časom; letni dodatek bi se določil po linearni funkciji; poenostavili bi pogoje za pridobitev varstvenega dodatka; prenos invalidnin za telesno okvaro v predpise s področja varstva invalidov.

Vse naštete spremembe bi se uveljavile zelo postopno. Vsi zapisani ukrepi predstavljajo vladne predloge, je še zapisala novinarka Radia Slovenija Urška Valjavec.

Redna upokojitev pri 40 letih zavarovalne dobe in 60 letih starosti

Vlada je začela neformalne pogovore s socialnimi partnerji, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je dejal, da želijo pripraviti pokojninski sistem za prihodnjih 20 ali 30 let. Pred letom dni so ob predstavitvi takratnih izhodišč za reformo sicer napovedovali, da bo sprejeta do konca letošnjega leta, vendar je Feketija danes zatrdil, da bodo dajali prednost vsebini pred "kakršnim koli rokom, ki smo si ga sami zastavili ali ga je zastavil kdo drug".

Vsebine izhodišč ni želel predstavljati. "Pokojninski sistem je sklop toliko različnih parametrov in vidikov, tako da če izpostavim enega, je treba izpostaviti še vse preostale," je pojasnil. "To je tudi princip pogajanj – dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjenega še nič," je dodal.

Na vprašanje novinarjev, ali lahko zagotovi, da sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost ne bodo ogrožena, je odgovoril: "To bi pomenilo, da bi moral videti v prihodnost. A časovni vidik tu ni tisti, ki bi ogrozil sredstva iz načrta," je zagotovil. "Tukaj absolutno nimamo nobenega časovnega pritiska. (...) Zaradi tega ne bomo ostali brez teh sredstev. Vprašanje je samo, kdaj jih bomo dobili," je dodal.

Po njegovih besedah niso predvideli drugih virov za financiranje pokojninskega sistema kot te, ki so že opredeljeni v sistemu, torej prispevki. "Ni pa to neposredno tema teksta zakonodajnih sprememb," je opomnil po srečanju, na katerem so sodelovali tudi predstavniki ministrstva za finance.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je v predstavitvi pogleda delodajalske strani spomnil, da se ne strinjajo s predlogom, da bi se izenačili prispevni stopnji delodajalcev in delojemalcev. Glede na izhodišča bi se prispevna stopnja delodajalcev namreč zvišala. "Za dodatne odstotke torej nismo, se pa bomo pogovarjali," je zatrdil. Za delodajalce je po njegovih navedbah pomemben tudi način, na katerega se delavec "počasi izklaplja iz dela", "kakšen je torej prehod iz dela v upokojitev". "Pomembno je, da je motivacija za nadaljnje delo tam, kjer je to delo smiselno. Da delavec torej tudi po izpolnjenih upokojitvenih pogojih nadaljuje delo, kadar je to volja obeh strani," je dodal. "Zagotovo pa bo treba nekako delati dlje časa, ker tudi pozneje vstopamo na trg dela," je spomnil.

Aljoša Čeč iz vrst sindikatov je prvi odziv sindikatov na izhodišča, ki jih je vlada sprejela 24. aprila, napovedal za takrat, ko jih bodo obravnavali na svojih organih. Z vsebinskega vidika je poudaril, da je za sindikate cilj doseči, da odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove znaša 70 odstotkov.

Ključno se mu sicer zdi, da začne delovati ESS. Če bo začel delovati, naj bi to na ESS-ju obravnavali na eni od prvih sej in takrat naj bi se začel tudi formalni postopek usklajevanja, je povedal. Postopki obravnave na ESS-ju pa so "predpisani in urejeni".

Sicer pa je bil današnji pogovor po Smrekarjevih besedah korekten, "partnerji se spoštujemo med sabo, ni se nam težko pogovarjati", je dejal. A po njegovem opozorilu je pomembno, da določijo, kako bo deloval Ekonomsko-socialni svet, "kako se bodo spoštovale volje različnih partnerjev in upoštevala stališča posameznega partnerja".

Naslednji korak bo po njegovih besedah, da se dogovorijo, "kako se vrniti v Ekonomsko-socialni svet", potem pa začeti postopek formalnih pogajanj o pokojninski reformi.