229. člen poslovnika državnega zbora namreč določa, da mora predsednik vlade najkasneje v 15 dneh po izvolitvi parlamentu predlagati imenovanje ministrov. Kandidate nato "zasliši" matični odbor (ministrski kandidati se odboru predstavijo najhitreje tri dni po vložitvi predloga in najpozneje v sedmih) in najpozneje v 48 urah po predstavitvi kandidata pošlje predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade svoje mnenje.

Državni zbor nato glasuje o celotni listi kandidatov za ministre. Če lista ne dobi dovolj glasov, jo premier lahko "popravi" (spremeni imena nekaterih kandidatov), in če tudi ta lista ne dobi večine v parlamentu, poslanci tretjič glasujejo le o posameznih kandidatih. Na tretjem glasovanju morata biti potrjeni vsaj dve tretjini kandidatov, sicer se razpišejo predčasne volitve.

Virant: Vlada imenovana do 10. februarja
Kakšnih večjih zapletov sicer ni pričakovati, saj naj bi koalicijski partnerji že dorekli razrez resorjev po strankah, v zraku za zdaj visi le natančna razdelitev funkcij. Koalicijske stranke naj bi imena dorekle prihajajoči teden, pogajanja pa naj bi začele v ponedeljek. Gregor Virant (Lista Virant) je sicer v soboto dejal, da bo vlada imenovana najpozneje do 10. februarja.

Čeprav so koalicijski partnerji zatrjevali, da se o kadrovskih vprašanjih, torej o tem, kdo bo vodil katero ministrstvo, še niso pogovarjali, pa so nekatera imena že pred dnevi zaokrožila v javnosti. Zvonko Černač (SDS) ali Dragutin Mate naj bi tako prevzela ministrstvo za notranje zadeve, ministrica za delo naj bi postala nekdanja državna sekretarka Romana Tomc (SDS), ministrstvo za promet in prostor pa naj bi prevzela SDS-ova evropska poslanka Romana Jordan Cizelj. Kot minister za izobraževanje in kulturo se je najprej omenjal evropski poslanec Milan Zver (SDS), vendar je zdaj jasno, da se bo jeseni potegoval za položaj predsednika republike in za ministra ne bo kandidiral, zato se govori, da bo resor prevzela Mojca Škrinjar (SDS).

Notranje ministrstvo Brezigarjevi?
V soboto so nato zaokrožile informacije, da bi notranje ministrstvo lahko prevzela nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, poroča časnik Nedelo.

Listi Virant naj bi pripadli ministrstvi za pravosodje in finance – slednje naj bi prevzel Janez Šušteršič, o kandidatu za pravosodnega ministra pa se Virantovi še odločajo, saj se je nekdanji varuh konkurence Jani Soršak odločil, da položaja ne sprejme, zavrnil pa naj bi ga tudi nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj. Predsednik liste Gregor Virant bo obdržal položaj predsednika državnega zbora.

V DeSUS-u naj bi dobili zunanje in zdravstveno ministrstvo. Kot kandidat za zunanjega ministra se je najprej omenjal predsednik upokojenske stranke Karl Erjavec, v zadnjih dneh pa tudi zgodovinar in diplomat Andrej Rahten. Zdravstveni resor naj bi prevzel Tomaž Gantar.

Žerjav za infrastrukturo, Novakovi urad za Slovence po svetu
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav naj bi postal minister za gospodarstvo in infrastrukturo, minister za kmetijstvo in okolje naj bi bil poslanec SLS-a in nekdanji krški župan Franc Bogovič. Najmanjša parlamentarna stranka NSi naj bi nekdanjega člana uprave Darsa Aleša Hojsa predlagala za ministra za obrambo, Ljudmila Novak pa naj bi bila ministrica brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Janša "uspešnejši" od Peterleta, Bajuka, Ropa, a še daleč od Drnovška
Janez Janša je sicer v soboto drugič postal mandatar – kot je znano, je vlado vodil tudi med letoma 2004 in 2008 –, kar pomeni, da je drugi človek v zgodovini samostojne Slovenije, ki mu je bila ta funkcija zaupana več kot enkrat. Poleg njega je vlado večkrat (kar štirikrat) vodil samo pokojni Janez Drnovšek, ki je delovanje ministrov usmerjal v mandatih 1992–1993, 1993–1996, 1996–2000 in 2000–2002, ko je postal predsednik republike in položaj "prepustil" Antonu Ropu (2000–2004).

Poleg omenjenih so se na položajih predsednika vlade poskusili tudi Lojze Peterle, ki je vodil prvo slovensko vlado – med letoma 1990 in 1992 –, Andrej Bajuk, ki je bil premier le nekaj mesecev leta 2000 in Borut Pahor, ki je bil za premierja izvoljen leta 2008, vlada pa je padla lani.