Veber trdi, da ustava ne zapoveduje striktnega načina izvajanja spolnih kvot, ampak spodbuja, da jo spoštujemo. "Praksa v Sloveniji pa je, da se zapovedovanje ne uresničuje v smeri resnične zastopanosti žensk v DZ-ju v večjem številu, torej ta zakon ne dosega želenih rezultatov," je ocenil Veber.

Vlagatelji pobude imajo po njegovih besedah občutek, da se spolne kvote zlorabljajo za to, da se določene politične tekmece izloči iz volilnega boja. Po njegovem mnenju imajo posledično privilegij predvsem parlamentarne stranke, ki imajo bistveno lažji dostop do vlaganja volilnih kandidatur.

"Nobena evropska država še ni razveljavila liste, če ni bila dosežena ta spodbudna okoliščina za dosego spolnih kvot, razen Slovenija. To kaže na to, da so v Sloveniji kršene temeljne človekove pravice," je povedal Veber.

Nekaj list zavrnjenih
V neparlamentarnih strankah, združenih v Odbor za demokracijo enakih možnosti, pričakujejo, da bo ustavno sodišče odreagiralo na pobudo in razveljavilo člene, ki določajo spolne kvote, do morebitnih predčasnih volitev. Prav tako pričakujejo, da bo ustavno sodišče razveljavilo tudi dozdajšnja določila v zakonu o lokalnih volitvah in v zakonu o volitvah poslancev v Evropski parlament.

Volilna komisija je namreč na junijskih volitvah v DZ v celjski volilni enoti zavrnila skupno listo Združene levice in Sloge zaradi neizpolnjevanja spolnih kvot. V strankah so prepričani, da so s sedmimi kandidatkami in tremi kandidati, od katerih je eden kandidiral v dveh okrajih, zadostili spolni kvoti. Tudi če ne bi, pa bi morali imeti možnost popravka, je takrat pojasnil Veber. Zato odločitev volilne komisije izpodbijajo na ustavnem sodišču, zdaj pa so vložili še pobudo za presojo ustavnosti treh volilnih zakonov glede ureditve spolnih kvot.