22. marec, svetovni dan voda, tokrat poteka v znamenju usihanja vodnih virov in kakovosti oziroma onesnaževanja vode. O tem, kako dobro vodo pijemo pri nas, smo se pogovarjali z Alešem Petrovičem, zdravnikom in specialistom za higieno voda na Inštitutu za varovanje zdravja.

Za začetek nas je zanimalo, kako se odločiti med plastenkami in vodo iz vodovoda. Petrovič poudarja, da so v principu in skladno z direktivo Evropske unije zahteve za obe vodi enake. Res pa drži, da so vode iz pipe lahko zelo različne, po drugi strani pa tudi voda iz plastenke ni ves čas enako dobra. Proces obdelave plastenk v velikih polnilnicah naj bi s svojim sistemom sicer zagotavljal, da je voda povsem v redu, a odvisno je, kaj z njimi počnemo - po nekaj dneh voda v odprti plastenki zagotovo ni več dobra, opozarja naš sogovornik.

"Za kakovost odgovoren tudi upravljavec stavbe"
Kako pa je z vodo iz vodovoda? Petrovič odgovarja, da je v vsakem primeru dobro, da ko odpremo pipo, najprej nekaj vode spustimo. Če gre za velik vodovod, pa načeloma velja, da bi morala biti voda primerna. Pogosto so problematični majhni vodovodi. V vsakem primeru pa velja, da vsakemu porabniku vodovod vodo proda do vstopa v hišo; od tu pa je za kakovost odgovoren upravljavec stavbe in ob morebitnem nevzdrževanju se po besedah Petroviča seveda lahko pojavijo težave.

Kako pa je z uporabo vodnih filtrov? Ta posebnega smisla nima, saj tako težava ni odpravljena. "Tako kupimo problem, ne pa rešitev," poudarja Petrovič. Tudi pri problematičnih manjših vodovodih to ni pravi pristop, saj za to vodo plačujemo, občina je torej zanjo odgovorna. Če se to rešuje individualno s filtri, je to podobno, kot če v nekem kraju ne bi bilo ceste, pa bi vsaj pripeljal nekaj asfalta, dodaja.

V Sloveniji navodilo stalnega prekuhavanja pitne vode sicer velja za okoli 40.000 ljudi, kar je veliko, zato bi morali najti primerno rešitev, denimo z dezinfekcijo, še pravi Petrovič.

Težave povzročajo ne le pesticidi, ampak tudi odpadne vode
Kako pa je z onesnaženostjo vode s pesticidi in nitrati pri nas oziroma ali je kakovost vode v Sloveniji tudi geografsko pogojena? Drži, da vsebnost pesticidov ponekod povzroča težave, zlasti na kmetijskih območjih Prekmurja in Štajerske (Dravsko in Ptujsko polje), zaradi nitratov pa za rizične skupine prebivalstva ponekod velja, da morajo uporabljati embalirano vodo. Velja seveda upoštevati priporočila, v kakšnih količinah se lahko uporabljajo pesticidi, pa ne le na kmetijskih površinah, ampak je lahko sporna tudi uporaba na pokopališčih, ob železniških progah in podobno, opozarja Petrovič.

Prereč vprašanje pri nas je po njegovih besedah predvsem mikrobiologija, torej mešanje odpadnih vod z vodovodno, pri čemer se prenašajo bakterije in virusi. Posebej to velja za naselja, kjer kanalizacijski sistem nadomeščajo greznice. Taka ureditev v razvite evropske države ne sodi, opozarja Petrovič, ki pravi še, da bakterije lahko povzročijo, da naenkrat zboli večje število ljudi.

Toda kako naj vemo, ali je voda, ki jo pijemo, res varna? Pravi naslov je ta, ki nam vodo prodaja, v Ljubljani je to denimo javno podjetje Vodovod - kanalizacija. Kdor zna poslati račun, mora znati tudi kaj povedati, pravi naš sogovornik.

"Namesto vodomatov predlagam pitnike"
V zadnjem času je bilo precej govora tudi o vodi iz vodomatov. Kot opozarja Petrovič, se v središču Ljubljane skorajda ne moremo zastonj odžejati, četudi bi morala biti voda dostopna vsakomur, v vsakem trenutku, na vsakem mestu v zadostnih količinah. Na javnih mestih se sicer ponekod to rešuje z vodomati, a do teh je naš sogovornik skeptičen, saj lahko pride do podobne situacije, kot če bi imeli plastenko odprto več dni. Podobno lahko voda v vodomatu ves konec tedna stoji, plastenke se ne menjavajo. Zato so vodomati pravzaprav nepotrebni; sam se namesto tega zavzema raje za pitnike, ki so priključeni neposredno na vodovod.

"Vonj po kloru pomeni varnost"
Kako pa je s potovanji? Vsi vemo, da je v številnih državah bolje piti vodo iz plastenke, toda ali to velja tudi, denimo, za Evropo? Vsaj po velikih mestih Evrope, ZDA in Kanade bi morala biti voda načeloma v redu, meni Petrovič, drži pa, da imajo tudi tu ponekod težave z manjšimi vodovodi. Na splošno pa velja, da je voda varna, če zavohamo klor; strah pred kloriranjem je namreč zgrešen, še pravi Petrovič in dodaja, da če nismo gotovi, vendarle raje pijmo vodo iz plastenke.