V DZ-ju so bile dokončno oblikovane vse poslanske skupine, imena vodji pa je predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič že poslala predsedniku republike Borutu Pahorju. Poslansko skupino Gibanja Svoboda bo do najverjetnejše izvolitve za mandatarja vodil predsednik stranke Robert Golob. Kdo ga bo nadomestil, ko bo Golob prevzel vodenje vlade, še ni znano.

Menjava pa se je zgodila na čelu poslanske skupine SDS-a - na mestu vodje bo Danijela Krivca zamenjala podpredsednica stranke in nekdanja državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Jelka Godec. Njena namestnika sta poslanca Karmen Furman in Zvonko Černač.

Poslansko skupino NSi-ja bo za zdaj še naprej vodil Jožef Horvat. Po napovedih ga bo nasledil Janez Cigler Kralj, ko mu poteče mandat ministra za delo. Namestnik vodje poslancev NSi-ja bo v tem sklicu parlamenta Aleksander Reberšek.

Poslansko skupino SD-ja bo pod svoje okrilje vzel Jani Prednik, ki bo tako nasledil Matjaža Hana, trenutnega kandidata za gospodarskega ministra. Han bo do predvidenega imenovanja na ministrski položaj opravljal funkcijo namestnika vodje.

Poslansko skupino Levice bo še naprej vodil Matej Tašner Vatovec, njegov namestnik pa je poslanec Miha Kordiš.

Vodja poslanske skupine predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti bo Felice Žiža, a sta na posvete k predsedniku republike vedno vabljena oba predstavnika, tudi Ferenc Horvath.

Vodje poslanskih skupin se bodo na posvetu pri predsedniku republike sestali v ponedeljek, po opravljenih posvetih pa bo Pahor v DZ vložil predlog za izvolitev mandatarja. Glede na parlamentarna razmerja, ki so se izrisala že na ustanovni seji vlade, bo mandat za sestavo vlade podelil Robertu Golobu. O mandatarju bodo poslanke in poslanci v DZ-ju po napovedih glasovali že v sredo.

Prihodnji teden tudi glasovanje o delovnih telesih DZ-ja

V prihodnjem tednu bo DZ glasoval tudi o razdelitvi mest v delovnih telesih DZ-ja, je sporočila Urška Klakočar Zupančič. "O tem smo se včeraj na neformalnem posvetu pogovarjali s tistimi vodji poslanskih skupin, ki so že bili imenovani, in z začasnimi vodji poslanskih skupin," je povedala v izjavi za javnost.

Na torkovem kolegiju predsednice DZ-ja pa bodo dokončno dorekli še posamezna mesta v delovnih telesih DZ-ja, kar pomeni, da bodo poslanci tudi o tem odločali v sredo na izredni seji, je dejala in dodala, da pričakuje konstruktivno sodelovanje vseh strank, kot zatrjuje, pa zapletov za zdaj ni pričakovati.

Podpis pogodbe predvidoma v torek, glasovanje o mandatarju v sredo

Koalicijski trojček – Gibanje Svoboda, SD in Levica – bo predvidoma v torek podpisal že parafirano in na organih vseh strank potrjeno koalicijsko pogodbo. Dokončno so vstop v vlado, koalicijsko pogodbo in ministrske kandidate v četrtek potrdili še na konferenci SD-ja.

Svet stranke Levica pa je popoldne potrdil kandidate za ministrske funkcije. Kandidati Levice so koordinator stranke Luka Mesec, ki bo vodil ministrstvo za solidarno prihodnost, Asta Vrečko, ki bo vodila ministrstvo za kulturo, in Simon Maljevac, ki je predviden za ministra za delo, družino in socialne zadeve. O koalicijski pogodbi in vstopu v vlado bodo v Levici na notranjem referendumu odločili do ponedeljka.

Mesec je po svetu stranke pojasnil, da se bo novo ministrstvo za solidarno prihodnost ukvarjalo s področji, ki so bila do zdaj "grobo zanemarjena v slovenski politiki, in sicer stanovanjsko politiko, dolgotrajno oskrbo in ekonomsko demokracijo". Ob tem zatrjuje, da so omenjena področja med seboj bistveno bolj povezana, kot se zdi na prvi pogled. Stanovanjska problematika in dolgotrajna oskrba sta namreč po njegovih besedah obliki bivanja v različnih življenjskih obdobjih, z ekonomsko demokracijo pa želijo tlakovati pot novemu načinu vključevanja delavcev v lastništvo in soodločanja v podjetjih ter tako "postaviti temelje nove socialne države".

Kandidatka za ministrico za kulturo Vrečko pa je poudarila, da je področje kulture "tradicionalno na periferiji političnega spektra". Po njenih besedah želijo v tem mandatu vzpostaviti dialog z vsemi deležniki v kulturi, zagotoviti ustrezno financiranje za potrebe kulturnih institucij, razvoja kulture in kulturnih delavcev ter depolitizirati področje kulture in jo vrniti v središče družbe.

Maljevac pa je prepričan, da so volivci na aprilskih državnozborskih volitvah jasno povedali, da si želijo vlade, ki bo delala drugače. Koalicijska pogodba vlade v nastajanju je po njegovih besedah na tej točki jasna, saj da v ospredje postavlja ljudi, delavce in močno socialno državo.

Prvaki strank prihodnje koalicije sicer napovedujejo, da bo nova vlada oblikovana do 3. junija. Ob pomislekih, zakaj se jim tako mudi s sestavo nove vlade, pa Mesec odgovarja: "Odhajajoča Janševa vlada ima nekakšno indijansko poletje, lomastijo po RTV, z državo se obnašajo, kot da je njihova, mimo mandata kupujejo boxerje, ljudje pa so vsem tem politikam na referendumu 24. aprila jasno rekli ne, in to ni naša naloga, to je naša dolžnost, da čim prej končamo takšno stanje."

Robert Golob bo po imenovanju v parlament poslal predlog svojega ministrskega kabineta, ki bo sestavljen po obstoječem zakonu o vladi, saj mora novi zakon o vladi zaradi blokade stranke SDS, ki je vložila pobudo za posvetovalni referendum, počakati mesec dni. Trije od predvidenih ministrov bodo do takrat opravljali funkcijo državnih sekretarjev.

Kot je za Radio Slovenija poročal Tomaž Celestina, je ustavni pravnik Igor Kaučič pred dnevi dejal, da bo treba vse že imenovane ministre, ki bodo zasedli nova ministrstva, in tiste, ki bodo imeli po novem bistveno drugačna delovna področja, najprej razrešiti, potem pa najbrž zaslišati znova in nato potrditi, zato je menil, da bi bilo mogoče bolje celoten postopek imenovanja vlade zamakniti za toliko časa, da bi ugasnila referendumska ovira. A glede na odločenost Goloba in njegove besede, da namerava vlado imeti 3. junija, bo koalicija očitno ubrala malce bolj zapleteno pot.