Tudi tiste, ki so v preteklih letih verjele, da do tega davka niso upravičene.

Davek za vojaška stavbna zemljišča plačuje ministrstvo za obrambo le nekaterim občinam. Ker druge občine preprosto tega računa ministrstvu ne izdajajo. Potem ko so ustavni sodniki septembra lani na primeru Postojne odločili, da davek za vojaška zemljišča ni izjema in da ga je treba plačati, bodo občine zdaj prakso verjetno spremenile.

Ustavni sodniki v primeru Postojne

Občina Postojna redno izstavlja račune vojski. V obdobju 2003–2020 je tako pridobila 3.358.255 evrov (podatki ministrstva za obrambo). Čeprav plačila ne dobijo vedno zlahka, pojasnjuje občinska pravnica Maja Korošec: "Vsako leto pošiljamo na finančno upravo podatke za odmero davka, od l. 2013 dalje pa uprava ni odmerjala. Vsako leto je sicer podatke prejela, ampak odmere ni bilo. In ker ni bilo odmere, je občina menila, da je v tem delu oškodovana, zato je vložila tožbo proti RS." Vrhovno sodišče je Občini Postojna pritrdilo in ministrstvo je moralo plačati NUSZ za obdobje 2013–2015. Od l. 2016 naprej ministrstvo znova ni plačevalo davka in občina je ponovno vložila tožbo, tokrat za obdobje 2016–2018. Odločitev sicer še ni pravnomočna, vendar na Občini Postojna pričakujejo 1,9 milijona evrov. V prvi tožbi so prejeli 1,3 milijona evrov.

Na ministrstvu za obrambo so bili še do pred kratkim prepričani, da jim davka za vojaška zemljišča ni treba plačati. V sporu s Postojno so se opirali na zakon o stavbnih zemljiščih iz l. 1984, ki je določal, da se NUSZ ne plačuje za vojaška zemljišča. A je bil l. 2003 sprejet zakon o graditvi objektov, ki vojaških zemljišč ne omenja. Zato so ustavni sodniki septembra lani argument ministrstva zavrgli, zapisali so: zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe ljudske obrambe, niso več izvzeta iz obveznosti plačila NUSZ-a ter da zakon o stavbnih zemljiščih iz l. 1984 ne velja več.

Ustavno odločitev bodo lahko uveljavljale tudi druge občine

Zdaj se bodo na ustavno odločitev lahko sklicevale vse občine, tudi tiste, ki so v preteklih letih verjele, da do tega davka niso upravičene, meni pravnik Rajko Pirnat s Pravne fakultete: "Pravno ni dileme. Seveda bi se občina morala pogumno odločiti, morda iti v kakšen spor, tako kot je šla Postojna, ampak pravno dileme ni. Zdaj pa, ko je bila ustavna odločitev sprejeta, imajo občine boljši argument, ne bodo se več pravdale z ministrstvom."

Občine bodo morda lahko, po 125. členu zakona o davčnem postopku, uveljavljale pravico za nazaj. Od skupno 83 občin, ki razpolagajo z vojaškimi stavbnimi zemljišči, dobivajo redno, od l. 2003 naprej, plačan davek le še Ajdovščina, Bohinjska Bistrica in Vrhnika. Dvanajst občin je izstavilo račune za večino tega obdobja, med njimi tudi Bovec in Slovenj Gradec, čeprav imata le malo vojaškega zemljišča, deset občin pa je v vseh 17 letih odmerilo davek vojski le enkrat ali dvakrat. Med njimi tudi Cerknica s streliščem na Bloški polici.

"Mi nismo imeli pravne podlage, da bi davek zaračunavali, po zakonu iz l. 1984 to ni bilo predvideno," pojasnjuje župan Cerknice Marko Rupar, "potem se je ta zadeva spremenila, ampak mi bi morali spremeniti odlok, za kar se pa nismo odločili, glede na to, da je bilo dogovorjeno od države, da bo zakon o nepremičninah zamenjal NUSZ. Potem je pa zakon o nepremičninah padel v vodo. Glede na to, da so zdaj ustavni sodniki odločili, bomo pa o tem zdaj tudi mi začeli razmišljati, ali bomo šli v spremembo odloka. Vprašanje, ali se nam sploh splača, glede na to, da je tako majhna površina strelišča, da bi celoten odlok rušili, ker nam dobro deluje pobiranje NUSZ-a in dovolj poberemo."

Zanimive so Brežice, ki dajejo vojski v uporabo daleč največje zemljišče v državi, veliko kar 3.255.000 m2, a so v vseh 17 letih ministrstvu račun izstavili le dvakrat. Z občine so nam odgovorili, da v zameno za davek vojska sofinancira vlaganja v lokalno infrastrukturo.

O vsem skupaj so nam z ministrstva za obrambo odgovorili, da pričakujejo v prihodnje več računov za plačilo NUSZ-a za vojaška zemljišča. Glede poplačila za nazaj pa: "Morebitna poplačila za nazaj se bodo reševala v davčnem postopku. Ministrstvo za obrambo se bo odločalo o nadaljnjem ravnanju po prejemu odločbe, glede na pravilnost kriterijev in izpolnjevanje kriterijev namembnosti zemljišč ter komunalne opremljenosti iz občinskih odlokov."