V dopisu sta Pavšič, ki je na čelu Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), in Bandelj iz Sveta slovenskih organizacij (SSO) opozorila, da uresničevanje 19. člena zaščitnega zakona iz leta 2001, ki se nanaša na vračanje nepremičnin, za slovensko manjšino v Italiji ostaja nerešen problem.

Kot sta poudarila, v Narodnem domu, ki za slovensko narodno skupnost v Italiji predstavlja pravi simbol kulturno-gospodarske navzočnosti, še vedno domuje Tržaška univerza, ki ji je to nepremičnino pred skoraj tridesetimi leti dodelila dežela Furlanija - Julijska krajina.

Erjavca spomnila na dogovor z Alfanom
Pavšič in Bandelj sta Erjavca spomnila, da je z nekdanjim italijanskim zunanjim ministrom Angelinom Alfanom novembra lani podpisal dogovor, po katerem naj bi italijanska vlada poskrbela za vrnitev te stavbe v smislu duha in črke zaščitnega zakona.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij tako upravičeno pričakujeta, da bo prišlo do konkretnih premikov v tej smeri in do uresničevanja omenjenega meddržavnega dogovora. Več manjšinskih organizacij in ustanov, med njimi Glasbena matica ter Narodna in študijska knjižnica, nestrpno čaka, da dobijo prepotrebne prostore kot dokončni sedež, kjer se bo lahko njihova redna dejavnost nemoteno odvijala.

Multimedialno središče tržaških kultur
Ob pridobitvi Narodnega doma namerava slovenska manjšina, v sodelovanju z drugimi tržaškimi manjšinskimi skupnosti, tudi uresničiti projekt multimedialnega središča tržaških kultur, kar bi kot simbol pravega sožitja predstavljalo veliko pridobitev za potrjevanje večjezičnega pečata Trsta.

Predsednika krovnih organizacij sta še poudarila, da bi dokončna vrnitev prostorov Narodnega doma slovenski narodni skupnosti pomembno zaznamovali 100-letnico njegovega požiga, ki se je bomo spomnili leta 2020.