"V Sloveniji se o medgeneracijskem sodelovanju pogovarjamo šele nekaj let, a o tem se pogovarjamo premalo, pogovarjamo se, kadar je na dnevnem redu vprašanje pokojninskega sistema ali kadar gre za usodo mladih," je ob današnjem začetku tedna medgeneracijskega sodelovanja dejal nekdanji predsednik Danilo Türk.

Vse te posamezne težave dojemamo kot pomembne, pa vendar smo v celovitosti dojemanja problematike in učinkovitosti rešitev še precej na začetku, ocenjuje nekdanji predsednik in kot ključni dejavnik za spremembe navaja pogovarjanje. "Današnje srečanje bi rad pospremil z razmislekom, ne samo kako pomembno je, da se pogovarjamo o pomenu vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega sodelovanja, temveč je pomembno, da bi v prihodnjih letih, ko bomo izšli iz finančne krize, poiskali rešitve, ki bodo to družbo naredile boljše, ki bodo zagotovile perspektivo mladim, ki bodo naredile človekove pravice realnejše in ki bodo starejšim zagotovile boljše mesto v družbi," je Türk sklenil uvodni nagovor na današnji slavnostni prireditvi.

Zveza Ljudskih univerz Slovenije (ZLUS) je organizacija, ki koordinira ustanovitev centrov medgeneracijskega učenja na 28 ljudskih univerzah po vsej Sloveniji. Letno se v naše programe vključi več kot 110.000 ljudi, je poudaril njen predsednik Bojan Hajdinjak. Častni pokrovitelj projekta je predsednik države Borut Pahor.

"Ko je bil projekt še v povojih, smo se spraševali, ali bo uspel, predvsem smo se spraševali, ali je med vsemi generacijami dovolj volje in pripravljenosti za povezovanje. Danes lahko z gotovostjo trdim, da smo zastavljeni cilj uresničili," je dejal Hajdinjak in izpostavil, da bo ta teden po vsej državi potekalo več kot 200 dogodkov. "Število ambasadorjev na državni in lokalni ravni, ki so se projektu pridružili prostovoljno, je preseglo naša pričakovanja in to nas izredno veseli." Tako množična podpora organizatorje navdaja z upanjem, da lahko s skupnimi močmi naredimo veliko dobrega za blaginjo državljanov, je še dodal.

Posebna pozornost ranljivim družbenim skupinam
S centri želijo ljudi povezati, jim dati priložnost, da se poslušajo, spoznajo in se medsebojno učijo. Posebno pozornost bodo namenili ranljivim družbenim skupinam: podeželskemu prebivalstvu, Romom, manj izobraženim, migrantom in osebam s posebnimi potrebami.

Za ustanavljanje centrov so se v Zvezi Ljudskih univerz odločili, ker so prepričani, da lahko organizirane učne dejavnosti učinkovito povežejo različne generacije in pozitivno vplivajo na pogosto negativna stališča, ki jih imamo do pripadnikov druge generacije, predvsem do starejših in starih.

"Zavedanje o medgeneracijskem učenju je treba dvigniti s trenutne omejenosti. Številni si namreč pod tem konceptom predstavljajo le urice računalništva, ko se starejši od mlajših učijo osnov računalništva. Centri bodo to razširili na številna druga področja," je Hajdinjak predstavil načrte.

Medgeneracijsko sodelovanje je povezovanje različnih generacij pri izmenjavi znanj in izkušenj v obojestransko korist. "Poudarek je na obojestranski koristi," je poudarila idejni vodja projekta Maja Radinovič Hajdič z Ljudske univerze Jesenice in ob tem poudarila, da mora biti tovrstno izobraževanje organizirano in strokovno podprto, če želimo, da bo vloženi čas za naše udeležence res koristno preživet. "Medgeneracijsko sodelovanje temelji na prostovoljstvu, delili bomo vloge učenja in poučevanja. En trenutek bo nekdo učitelj, v drugem pa učenec. Vključili smo široko partnersko mrežo, v 28 centrov so povezane različne organizacije, ki povezujejo generacije: od vrtcev do socialnih ustanov."

Ob tem je izrazila tudi željo, da bodo centri postali del širših medgeneracijskih središč, ki bodo zagotavljala široko paleto dejavnosti, ki so potrebne za medgeneracijsko sodelovanje.

Svoje izkušnje medgeneracijskega učenja sta predstavila tudi Britanca Gill in Dennis Wraight, ki že sedem let živita v Beli krajini, kjer sta se dejavno vključila v tamkajšnje življenje. O tem boste lahko več prebrali jutri.

Uradna slovesnost ob odprtju tedna medgeneracijskega sodelovanja se je končala z okroglo mizo, na kateri so direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, pevka Tinkara Kovač, igralka Zvezdana Mlakar in kolesarka Tanja Žakelj razpravljali o stereotipih, ki veljajo za določene generacije. Tudi o tem boste lahko več prebrali v prihodnjih dneh.