V Sloveniji danes praznujemo državni praznik, dan upora proti okupatorju. V preteklosti je bil praznik imenovan dan OF.

Nataša Pirc Musar: Vsak dan se moramo boriti za demokracijo, človekove pravice, strpnost in spoštovanje različnosti

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je v poslanici ob prazniku sprva zahvalila vsem tistim, ki so se "tudi za ceno lastnih življenj uprli nasilju in zatiranju in s tem položili temelje za našo svobodo". Poudarila je še, da je bilo narodnoosvobodilno gibanje ključno obdobje v naši zgodovini, ko so se ljudje združili v boju za skupne cilje, kot so svoboda, pravičnost in dostojanstvo.

S preslikavo na današnji čas je zapisala, da se "na današnji dan teh vrednot spominjamo, a vedno znova se moramo tudi zavzemati, da jih bomo ohranili ter prenašali znanje in izkušnje na prihodnje generacije. Vsak dan se moramo boriti za demokracijo, človekove pravice, strpnost in spoštovanje različnosti." Dodala je, da se trenutno po svetu "razplamteva kar 55 oboroženih spopadov, ki ljudem prinašajo trpljenje, za sabo pa puščajo razdejanje. Namesto da bi letos lahko govorila o začetku mirovnih procesov v Ukrajini, moram tokrat poleg vojne na evropskih tleh opozoriti na trpljenje in kršitev osnovnih človekovih pravic nedolžnih ljudi, predvsem otrok, žensk in civilistov, v Palestini. Do tega dogajanja nikakor ne morem ostati brezbrižna." Znova je pozvala k premirju in končanju vojaških spopadov.

Robert Golob: Sporočilo dneva upora ni nekaj, kar prihaja iz preteklosti

Premier Robert Golob je v poslanici pozval, naj bo dan upora proti okupatorju priložnost za vse, da se znova spomnimo prelomnih zgodovinskih odločitev. "Narodna zavednost, odločnost, celo neustrašnost naših prednikov so tisti stebri, na katerih danes stoji naša suverena država." Dodal je še, da nasprotnik ni vedno sovražna vojska in da so v današnjih časih to pogosto ideje. "Gre za pojave, na katere se je vredno odzvati, če ne z dejanji, pa vsaj s prezirom. Da, tudi to je upor."

Opozoril je, da je Evropa v zadnjih letih postala tarča teh nevidnih sil, ki si želijo znova obuditi zamere med narodi, državami in posamezniki. "Dediščina prednikov nas uči, da sta v času takih izzivov ključna naša enotnost in zavedanje, da je pomemben del naše skupnosti prav vsak posameznik. Medsebojno spoštovanje in upoštevanje razlik morata ostati naši osnovni načeli, če želimo živeti v miru in graditi prihodnost."

Asta Vrečko: Vrednote narodne osvoboditve so vrednote družbene pravičnosti in solidarnosti

Poslanica koordinatorice Levice Aste Vrečko na začetku poslanice spomni, da so prazniki, ki jih zaznamujemo konec aprila in na začetku maja, del naše kulture, kolektivnega spomina in družbe. "To so prazniki vseh delovnih ljudi, vseh, ki se borimo za delavske, socialne in ekonomske pravice, za mir, solidarnost in svobodo. Vseh, ki spoštujemo zgodovino, in vseh, ki težimo k izgradnji boljše prihodnosti."

Spomnila je, da je bila med drugo svetovno vojno "kultura osrednja družbena sila, ki je povezovala ljudstvo v najtežjih trenutkih in okoliščinah. Borili so se ne le s puško in mitraljezom, ampak tudi s knjigo in besedo. Misleči, kritični posameznik in posameznica sta člena povezane, solidarne, pravične družbe, kakršno gradimo v Sloveniji in Evropi."

Tudi ona je spomnila, da živimo v času vojne na evropskih tleh, v času, ko se izvaja genocid, v času porasta skrajnih politik in neofašizma. Pozvala je, da se je temu treba odločno upreti, in sklenila z mislijo, da imamo v Sloveniji privilegij, da živimo v miru. "Ta privilegij nam daje odgovornost, da nikoli ne pozabimo, da so pravice priborjene, ne podarjene in da sta naša naloga in privilegij, da se borimo za mir, za pravice in dostojno življenje vseh ter da ne dopustimo revizije zgodovine. Kajti kdor ne pozna zgodovine, ne more videti prihodnosti."

Marko Lotrič ob slovesnosti: Slovensko dušo še vedno bremenijo dogodki druge svetovne vojne

Na slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju je predsednik državnega sveta Marko Lotrič dejal, da je to eno od temeljnih poglavij slovenske zgodovine, ki odseva širšo željo slovenskega naroda v boju za svobodo, suverenost, samostojnost, mir in državnosti. Dodal je še, da je zgodovina pomemben del naših življenj, zato je nujno, da dogodke tistega časa razumemo. "Poenostavljati zgodovine ne gre. Poskrbeti moramo za obeležja in dostojen pokop vseh žrtev, tako vojnega kot povojnega nasilja."

Sorodna novica Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju: "Smo narod, ki se je poskusom uničenja vselej uprl"

Lotrič je dejal, da so nas do samostojne države pripeljali ponos, pogum, enotnost, sožitje, medsebojno razumevanje in zaupanje, in dodal, da se zaveda, da se v tem trenutku številni državljani borijo za svoje pravice, dostojne plače in spoštovanje lastnega dostojanstva. "Delo se mora izplačati, trud in poštenost pa morata biti nagrajena."

"Ko bomo v Sloveniji zmogli biti dovolj strpni zlasti drug do drugega, do drugače mislečih, in ko bomo zmogli z državo ravnati odgovorno in pošteno, bomo lahko še samozavestneje sledili svojim ciljem in uresničili svoje potenciale. Le s skupnimi močmi in enotnostjo bomo zmogli," je sklenil Lotrič.

Asta Vrečko: Ne pozabimo, da so pravice priborjene

Tudi zaradi boja naših prednikov danes živimo v svobodni državi s privilegijem, da živimo v miru, je ob dnevu upora proti okupatorju zapisala koordinatorica Levice Asta Vrečko.

Vendar pa nam ta privilegij po njenih besedah daje tudi odgovornost pomniti, da so pravice priborjene, ne podarjene. Pozvala je k uporu proti skrajnim politikam.

Borci osvobodilne fronte so odšli v boj z odločnostjo, ki je izhajala iz sočutja do drugega, je poudarila: "Iz iskrene želje po boljšem in pravičnejšem svetu. Iz neomajne vere v posameznika kot nepogrešljivega člena skupnosti."

Zmaga nad fašizmom in nacizmom zato po njenih besedah ni pomenila le konca vojne. "Partizani in partizanke niso le pregnali okupatorja in ustavili nasilja. Stremeli so še dlje. Z bojem proti imperializmu in kapitalizmu so si iskreno prizadevali ustvariti pravičnejšo družbo in boljši svet za vse," je zapisala.

Po vsej državi potekajo različne slovesnosti

Zjutraj so v Ljubljani položili vence pri grobnici narodnih herojev in pri spomeniku ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Vidmarjevi vili, kjer je venec položila tudi predsednica Pirc Musar.

Novogoričani bodo praznik počastili s pohodom in dvigom zastave na Sabotinu, slovesnost bo tudi v Medani.

Novomeščani pripravljajo tradicionalni pohod Novo mesto v žici, ki ga bodo začeli s treh lokacij, sklenili pa s kulturnim programom v Knjižnici pod krošnjami na Pumpnci.
Kočevci bodo spomin na obletnico ustanovitve prvega kočevskega bataljona pripravili na Preži pri Kočevski Reki, kjer se bodo poklonili šestnajstim pobitim domačinom in borcem.

V Kokrici bo 31. pohod prijateljstva in spomina Udin boršt, na Nanosu pa spominska slovesnost v počastitev 82. obletnice ene prvih bitk primorskih partizanov 18. aprila 1942. Osrednja prireditev na Cerkniškem bo zvečer v športni dvorani v Cerknici.

Na Štajerskem bo dopoldne slovesnost na Boču pri spomeniku padlim borcem, kjer bo konec tedna na ogled mobilna razstava NOB 1941–1945, medobčinska počastitev dneva upora pa bo pri Pustovi hiši na Tolstem vrhu v Slovenskih Konjicah. Ptujčani bodo praznik proslavili v Sončnem parku, kjer bo zbrane nagovorila podpredsednica ZZB-ja za vrednote NOB-a Slovenije Ljubica Jelušič.

Spominjamo se preteklosti

Na ta dan se spominjamo dogodkov leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovensko ozemlje so razdelili med okupatorke Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Območje petih naselij v okolici Brežic je okupirala tudi hrvaški fašistični NDH.

Sorodna novica Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali

Slovenci so se odločili upreti. Tako so 26. aprila 1941 predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev na srečanju v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili protiimperalistično fronto.

Uperjena je bila proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialističnih sil, tedaj pa je tudi še veljal sporazum Ribbentrop-Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa so kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) pozvali Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.

Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je najmanj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.