Predsedniki štirih vladnih strank in vodje njihovih poslanskih skupin so med drugim govorili o davčni zakonodaji, odnosih s Hrvaško, razvojnih projektih do leta 2023 in o napovedanih interpelacijah. Strinjali so se, da je smer, ki jo je izbrala vlada, pravilna. Prav tako je po besedah predstavnikov strank zdajšnja koalicija trdnejša od prejšnjih, v njej pa naj šibkega člena ne bi bilo.

Člani koalicije so izrazili zadovoljstvo z delom vlade v preteklih dveh letih in prepričanje, da vladna strankarska naveza po prvi polovici mandata deluje uspešno, enotno in usklajeno. Kljub temu so poudarili, da je "prostora za izboljšave" še nekaj, predvsem pri dogovarjanju znotraj koalicije, kar sta izpostavila predvsem SLS in DeSUS. Predstavniki strank so se strinjali s predlogom DeSUS-a, da bodo od zdaj pogosteje razpravljali o aktualnih temah.

Na sestanku je bil govor tudi o predlogu resolucije o meji s Hrvaško, ki naj bi jo skladno z dogovorom kolegij predsednika DZ-ja uvrstil na prvo povolilno parlamentarno sejo. O podpori predlogu resolucije, ki jo je SLS v proceduro DZ-ja vložil ob pomoči SNS-a ter poslanke madžarske narodne skupnosti, naj na srečanju govora ne bi bilo. Sogovorniki pa so se strinjali, da mora osnovno izhodišče pri obravnavi mejnih vprašanj s Hrvaško ostati stanje na dan 25. junija 1991.

Za prihodnost sta bila kot najpomebnejša projekta poudarjena predsedovanje EU-ju in oblikovanje pokrajin.