Predsednik republike Borut Pahor je po tradicionalnem letnem srečanju s predsedniki vlade, državnega zbora in državnega sveta ocenil, da je sprememba volilne zakonodaje v skladu z odločbo ustavnega sodišča osrednje politično vprašanje Slovenije v strateškem smislu.

V sedmih krogih pogajanj s pogajalci parlamentarnih strank in po dveh srečanjih s predsedniki in vodji poslanskih skupin Pahor ugotavlja, da so končali pripravo predloga za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Ta odločitev zahteva v DZ-ju 60 ali več glasov. Po njegovem mnenju morajo narediti še en korak naprej, da bi prav tako končali tudi predlog za spremembo meja volilnih okrajev kot alternativo prvi rešitvi.

Štirje predsedniki so se zato odločili, da bodo pozvali vodje poslanskih skupin, da januarja dokončno uskladijo predlog za ukinitev meja volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu in začnejo za ta predlog zbirati podpise. "Če in ko bo zbranih 60 ali več podpisov poslancev, se bo tak predlog uvrstil v postopek DZ-ja," je napovedal Pahor.

Prav tako so sklenili, da se tisti vodje poslanskih skupin, ki želijo, da dokončajo tudi delo glede spremembe meja volilnih okrajev, januarja sestanejo z ministrom za javno upravo. Tako bi po njegovem mnenju prišli do tega, da bi na začetku prihodnjega leta poslanke in poslanci imeli pred seboj obe možnosti za spremembo volilne zakonodaje.

Pahor je spomnil tudi na sklep na lanskem srečanju predsednikov, da pod pokroviteljstvom DS-ja delovna skupina začne pripravo okvirov nove pokrajinske zakonodaje. Ocenili so, da je delo opravljeno imenitno. Dogovorili so se, da v prihodnjih dveh mesecih, ko bo potekala priprava na spremembe zakonov za uvedbo pokrajin, sodeluje pri delu delovne skupine tudi minister za finance, kar bi po Pahorjevem mnenju pomenilo, da lahko delovna skupina pripravi enega od najzahtevnejših zakonov, to je zakon o financiranju pokrajin.

Pozornost na podnebni politiki

Štirje predsedniki so prvič na skupnem srečanju govorili o podnebni politiki. "Razumemo, upoštevamo refleks razmer, ki se spreminjajo v svetu glede tega vprašanja, in tudi javnega mnenja," je dejal Pahor. Tako so se dogovorili, da je treba trem dokumentom, ki v zvezi s podnebno in energetsko politiko prihajajo prihodnje leto v obravnavo v javnost in v DZ, nameniti veliko pozornost ter dati veliko možnosti za širok politični ter družbeni dialog.

Po ocenah premierja Marjana Šarca je velik problem Slovenije tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), ki "nam daje 25 odstotkov električne energije". "Dokler Teša 6 ne bomo zaprli, se bomo težko pogovarjali o bolj zeleni okoljski politiki," je poudaril in menil, da se bomo morali veliko ukvarjati tudi z javnim prevozom in vsemi atributi, ki jih zelena politika prinaša.