Prav tako pripombe navaja v povezavi z organiziranjem specializiranega oddelka, ki ugotavlja zlorabe policistov.

Vrhovno državno tožilstvo je pripombe na predlog zakona objavilo na spletni strani, med drugim pa se jim zdi sporno, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje tožilca ni vezan na mnenje državnotožilskega sveta in da tudi ni dolžan predlagati kandidata, ki izpolnjuje pogoje za razpisano mesto.

V delu, kjer zakon določa dejanja, ki pomenijo kršitev državnotožilskih dolžnosti, bi si na tožilstvu želeli natančen zapis določb, ki pomenijo tako kršitev. Zdajšnji opisi so namreč, kot menijo, preveč ohlapni in nejasni.

Prevladujoč vpliv politike?
Pri načinu imenovanja in sestavi omenjenega sveta tožilstvo ugotavlja, da predlog še kar ne zagotavlja večine voljenih državnih tožilcev, obenem pa omogoča prevladujoč vpliv politike. Skladno s predlogom namreč pet od devetih članov imenujeta državni zbor in minister.

Sporno se jim zdi, da poslanci pri imenovanju generalnega državnega tožilca niso vezani na predlog državnotožilskega sveta, saj naj bi se tako vlogo sveta, kakršna je predvidena, izničilo.

Letni razpored dela po imenih?
Določba, skladno s katero mora letni razpored dela vsebovati poimensko navedbo vseh državnih tožilcev, je po mnenju tožilstva odvečna in lahko povzroča zmedo.

Sporen se jim zdi tudi 151. člen, ki govori o pooblastilih državnotožilske uprave. Zagotavljanje zakonitosti in nadzora nad njo, strokovne pravilnosti in pravočasnosti dela državnega tožilca se po njihovem mnenju omejuje zgolj na določbe o strokovnem nadzoru.

Strokovni nadzor je mogoč le post festum, torej po že sprejeti in pravilu tudi odpravljeni odločitvi državnega tožilca. To pomeni, da v konkretni zadevi vodja državnega tožilstva ne more intervenirati, da bi preprečil izdajo in odpravo državnotožilskega akta, tudi če je ta očitno nezakonit ter strokovno nepravilen, ugotavlja tožilstvo.

Sporna ukinitev instituta sopodpisa
2. in 3. odstavek omenjenega člena po navedbah tožilstva pomenita tudi ukinitev instituta sopodpisa, kar pomeni, da je, ko odločitve tožilca ne more preizkusiti še sodišče, taka odločitev brez preizkusa strokovne pravilnosti in zakonitosti.

Ministrstvo za pravosodje je novi zakon o državnem tožilstvu predstavilo 14. julija. Do 1. septembra je bil zakon v medresorskem usklajevanju in javni obravnavi, vlada pa ga bo po napovedih pravosodnega ministra Aleša Zalarja obravnavala oktobra.