Ministrstvo za pravosodje je z odločbo maja 2021 dovolilo izročitev ruske državljanke Rusiji, ki jo preganja zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poneverbe. Odvetniška družba Senica, ki zastopa Rusinjo, je zoper odločbo vložila tožbo na upravno sodišče, ki jo je zavrnilo, saj je presodilo, da izročitve ne preprečuje 530. člen zakona o kazenskem postopku, na katerega se sklicuje Rusinja, in pravi, da minister za pravosodje ne dovoli izročitve tujca, če mu je priznana mednarodna zaščita ali če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje. Rusinja je sicer po ugotovitvah upravnega sodišča podala prošnjo za mednarodno zaščito, vendar postopek med odločanjem upravnega sodišča še ni bil končan.

Odvetniki omenjene Rusinje so zoper takšno ugotovitev upravnega sodišča na vrhovno sodišče vložili predlog za dopustitev revizije, ki so mu vrhovni sodniki ugodili, izročitev pa ustavili do končne vsebinske odločitve o zadevi.

Pri vsebinskem odločanju pa so vrhovni sodniki podvomili o ustavnosti zakona o kazenskem postopku v delu, ki ureja postopek izročitve obdolžencev in obsojencev drugi državi, zato so postopek odločanja prekinili in na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo.

Neustaven zakon o kazenskem postopku?

Po mnenju vrhovnega sodišča je bistvena in protiustavna pomanjkljivost omenjenega zakona, da ne opredeljuje ne materialnopravnih ne procesnih podlag za odločanje ministra na način, ki bi zagotovil, da v postopku o odločanju o izročitvi ne bi prišlo do kršitve človekovih pravic iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in ustave, ki govorita o prepovedi mučenja.

Vrhovno sodišče kot razrešitev vprašanja neustavnosti zakona o kazenskem postopku ne vidi v možnosti take razlage 530. člena zakona, po kateri bi imel minister za pravosodje pravico odločanja po prostem preudarku o izročitvi tujca po tem, ko o pogojih za izročitev že presodijo pristojna sodišča. Ker gre pri diskrecijskem odločanju za relativno izjemo od vezanosti uprave na zakon, mora obstoj takšnega pooblastila po mnenju vrhovnega sodišča jasno izhajati iz zakona oziroma se mora v primeru dvoma šteti, da upravni organ nima pooblastila za diskrecijsko odločanje.

"Takega izrecnega pooblastila za odločanje ministra po prostem preudarku pa zakon o kazenskem postopku ne vsebuje. Zato bi utemeljevanje obstoja pooblastila ministra za diskrecijsko odločanje brez izrecne podlage v zakonu lahko v širšem kontekstu pomenilo tveganje za druge pravne vrednote in že dosežene standarde pravne varnosti in zakonitosti dela uprave tudi na drugih pravnih področjih," so zapisali vrhovni sodniki.

Vrhovno sodišče zato predlaga, da ustavno sodišče ugotovi neskladnost nekaterih določb omenjenega zakona z ustavo in državnemu zboru naloži, da v določenem roku neustavnost odpravi. Predlaga mu tudi, da za rešitev tovrstnih odprtih postopkov določi način izvršitve svoje odločbe, ki bo omogočil njihovo ustavno skladno dokončanje.