Med pomembnejšimi političnimi odločitvami bo jeseni na dnevnem redu odločanje o vpisu fiskalnega pravila v ustavo, ki je po mnenju vlade pomemben zaradi signala, ki bi ga s tem Slovenija poslala finančnim trgom.

Čeprav bi o tem morali odločati že poleti, se je politika s prestavitvijo odločitve na jesen izognila tudi morebitni vladni krizi. Premier Janez Janša je namreč dopuščal možnost vezave zaupnice na fiskalno pravilo. Ta možnost po Janševih besedah sicer še vedno ostaja, tako da bi jesen utegnila prinesti tudi odločanje o usodi vlade, saj stranke o tem vprašanju še vedno niso poenotene.

Večjo enotnost pa so parlamentarne stranke poleti dosegle glede nove rešitve za sanacijo bančnih bilanc v obliki posebne agencije ali sklada. Zakonske rešitve lahko pričakujemo septembra.

Banke morajo biti prednostna naloga
Tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič meni, da je nujno usposobiti banke za reševanje podjetij. Po njegovih besedah so naše banke "črna luknja", saj so bile številne dokapitalizacije neučinkovite, hkrati pa se, ko podjetja zaidejo v težave, preveč rade zatekajo pod okrilje insolvenčne zakonodaje.

Hkrati opozarja na pomen socialnega dialoga kot orodja za doseganje sprememb. Socialni sporazum bi po Semoličevem mnenju lahko bil skupen projekt za poenotenje sindikatov, vlade, delodajalcev, opozicije in še koga od civilne družbe. Dodal je, da je socialni sporazum dobra ideja, da pa mora dobiti vsebino.

Reforme še v povojih, a nasprotovanja že obstajajo
In ker prihaja precej sprememb, bo vladi učinkovit socialni dialog zelo koristil. Še ta mesec naj bi bili pripravljeni pokojninska reforma in reforma trga dela. V prvi fazi želi vlada spremeniti pogoje predčasnega upokojevanja, pozneje pa dvigniti tudi upokojitveno starost.

Reforma naj bi vključevala še informativne individualne račune in dodatno pokojninsko zavarovanje. Reforma trga dela pa naj bi odpravila dvojnost trga dela, spodbujala zaposlovanje za nedoločen čas ter omogočala lažje zaposlovanje in odpuščanje. Na ministrstvu za delo računajo, da bi se lahko o tej reformi uskladili že do konca septembra.

Javnih uslužbencev bo manj
Čeprav varčevalni novi ukrepi še niso znani, bodo verjetno neizogibna odpuščanja v javnem sektorju. Prihajajo pa še nekatere druge spremembe, kot so reforma javnih služb, spremembe dela javnih agencij, spremembe pri upravljanju z državnimi nepremičninami in večanje učinkovitosti inšpekcijskih služb.

Če bodo ukrepi predvidevali novo znižanje pokojnin, plač v javnem sektorju in socialnih transferjev, utegnejo zamajati koalicijo. Prvak DeSUS-a Karl Erjavec je namreč že napovedal, da bo njegova stranka zapustila koalicijo, če bo vlada vztrajala pri teh ukrepih.

Spremembe ministrske ekipe so se nakazale tudi v pozivu premierja predsedniku SLS-a Radovanu Žerjavu, naj razmisli o menjavi ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča. Neuradno se govori še o zamenjavi finančnega ministra Janeza Šušteršiča in pravosodnega ministra Senka Pličaniča.

Novi zakonski svežnji
Do konca septembra naj bi med drugim luč sveta ugledali še strategija upravljanja kapitalskih naložb, nacionalni stanovanjski program ter zakona o kmetijskih zemljiščih in varstvu okolja.

Načrtovane so tudi spremembe na pravosodnem področju. Sodne preiskave bi tako s sodišč prenesli na tožilstvo, okrepila bi se vloga sodnega menedžmenta, minister pa želi prenoviti tudi usposabljanje pravnikov in bolj uveljaviti ter povečati učinkovitost alternativnega reševanja sporov. Predviden je tudi sprejem dveh zakonov, ki posegata v delo policije.

V septembru naj bi vlada sprejela še drugi davčni sveženj, v okviru katerega naj bi uzakonili pavšalno obdavčitev za mala in srednja podjetja. V programu do konca leta je tudi nov insolvenčni zakon za hitrejšo izvedbo insolvenčnih postopkov.