Ljudje s težavami v duševnem zdravju so pogosto stigmatizirani - zaradi predsodkov težko dobijo službo in se še težje vključujejo v okolico. Podobno velja tudi za njihove svojce, smo slišali na javnem posvetu o človekovih pravicah in duševnem zdravju, ki so ga v sodelovanju z državnim svetom pripravile nevladne organizacije s tega področja Novi Paradoks, Altra, Ozara, ŠENT, Vezi in Humana.

V začetnem nagovoru je predsednik državnega sveta opozoril, da lahko različne oblike duševnih težav prizadenejo vsakogar: "Vsaka četrta družina ima v svoji sredini posameznika, ki ima duševno motnjo." Obenem pa, je nadaljeval, duševno bolezen pogosto pospremijo veliki predsodki, stigmatizacija in celo diskriminacija bolnih. "In to obolele in njihove svojce postavlja na družbeno obrobje," opozarja Kavčič.

Šuštaršič: Izvajanje zakona mora biti skladno z ustavo
Kavčič je še spomnil, da smo Slovenci letos končno dobili nov zakon o duševnem zdravju, prvega po 15 letih, kar je sicer dobro, zakon pa ima kljub vsemu kar nekaj pomanjkljivosti. Na težave pri izvajanju zakona je opozoril tudi državni svetnik Boris Šuštaršič (predstavnik interesov socialnega varstva), ki meni: "Upoštevati moramo mnenja pravnih strokovnjakov, ki poudarjajo, da bo treba v praksi podrobno preučiti izvajanje tega zakona, da bo to skladno z ustavo - torej v skladu z 19. členom Ustave, ki ureja osebne svoboščine, in z 51. členom, ki opredeljuje pravico do zdravstvenega varstva."

"Tako kot invalidi se tudi duševno bolni ne želijo več videti kot moteni ali ranljivi posamezniki, ki jih obvladujejo simptomi in diagnoze, temveč kot enakopravni državljani z različnimi vlogami, spretnostmi in kvalifikacijami," je še dejal Šuštaršič in dodal, da so tudi ti ljudje upravičeni do izobraževanja, zaposlovanja ter socialnega, kulturnega in političnega življenja.

Normativi so dobri, izvedba šepa
Janez Remškar z ministrstva za zdravje pa je prepričan, da "imamo pri nas normativno marsikaj dobro urejeno, v izvedbeni fazi pa ne". Remškar opozarja, da so največje težave že pri razmerju zdravnik - pacient, saj gre po njegovem mnenju za izjemno asimetrično razmerje - pacient se namreč zdravniku oz. zdravstvenemu osebju popolnoma prepusti, kar pa, še pravi Remškar, ni dobro. To želijo strokovnjaki spremeniti. Ob tem Remškar še opozarja, da popolne enakovrednosti v omenjenem odnosu nikoli ne bo, saj jo je težko doseči že zaradi razlag, diagnoz ipd.

Stigma je breme za paciente in svojce
Remškar je še opozoril, da imamo v Sloveniji težave na posebnem segmentu, samomorilnosti, ki prizadene predvsem starejše od 65 let: "In glede na to, da se naša populacija vse hitreje stara, bo tega iz dneva v dan več." Tudi Remškar je prepričan, da je velika težava duševnih bolnikov že omenjena stigmatizacija: "Stigma in s tem socialna izključenost sta veliko breme za paciente in njihove svojce. Zaradi stigmatizacije lahko osebe odlašajo z vključitvijo v zdravstveno oskrbo."

"Vsak naj pogleda sam vase in se zamisli, kakšen odnos ima do duševnega bolnika, ko ga sreča. Se ga ustraši ali ga zaskrbi?" še pravi Remškar.