Leta 2010 bomo tako s proslavo zaznamovali slovenski kulturni praznik (7. februarja), dan upora proti okupatorju (26. aprila), dan državnosti (24. junija), dan samostojnosti in enotnosti (23. decembra), poleg tega pa bi 29. oktobra praznovali dan reformacije (ob 460. obletnici izdaje prve slovenske knjige) in 7. maja dan Evrope ob 60. obletnici Schumanove deklaracije.

Kot smo že poročali, je vlada že pred časom predlagala, da se število proslav, ki jih bo v letošnjem letu osem, "smiselno in mednarodno primerljivo zmanjša" na štiri (na proslave ob kulturnem prazniku, dnevu državnosti, dnevu samostojnosti in enotnosti in ob dnevu Evrope), a je predlog doživel nekaj popravkov.

Proslave razdeljene v tri stebre
Vlada je tako proslave razdelila v tri stebre - v prvem so vsakoletne proslave ob najpomembnejših praznikih (8. februar, 27. april, 25. junij in 26. december), v drugem stebru so prazniki, ki so tesno povezani z določeno regijo in bi jih praznovali na pet let (vrnitev Primorske k matični domovini, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, dan Rudolfa Maistra, dan reformacije).

Tretji steber pa opredeljuje proslave ob obletnicah pomembnih dogodkov, ki jih ne praznujemo vsako leto ali vsakih pet let, ampak samo ob velikih okroglih obletnicah (100, 150, 200 let itd.) ali posebnih priložnostih. Dogodke bi za vsako priložnost posebej določil koordinacijski odbor, vendar največ enega na leto.

"Slovenija rekorder v številu proslav"
Vlada se je za takšne spremembe odločila zaradi racionalizacije, in ker ugotavlja, da je Slovenija "rekorder v številu proslav daleč naokoli". V Avstriji in Italiji tako načeloma prirejajo le eno. "Če si za cilj postavimo organizacijo proslav, ki bodo programsko in organizacijsko dovolj kvalitetne, hkrati pa gledljive, všečne in zanimive čim širšemu krogu občinstva, je tempo prirejanja v zadnjih letih prezahteven in v daljšem obdobju lahko vodi do inflacije ter določenega razvrednotenja proslav," so prepričani predlagatelji.

Za proslave pol manj denarja
Za državne proslave v letu 2010 bo ministrstvo za kulturo namenilo 500.000 EUR, za leto 2011 pa 485.000 EUR, kar je približno pol manj, kot smo za proslave namenili v zadnjih letih. Leta 2008 so proslave stale 956.630 evrov, za letošnje proslave pa je bilo prvotno namenjenih 960.000 evrov, a se je znesek kasneje z rebalansom znižal na 874.000 evrov. Proslava ob kulturnem prazniku se sicer financira iz Prešerovega sklada, zanjo pa je namenjenih 85.000 evrov.

SDS: Predlog skuša zamegliti dejstvo o slabi situaciji v Sloveniji
V poslanski skupini SDS-a menijo, da državne proslave, prirejene ob pomembnih mejnikih slovenske zgodovine in slovenske državnosti, prispevajo k večanju domoljubja, zato je po njihovem mnenju pomembno, da so proslave redno, vsako leto, in ne le vsakih nekaj let. Po mnenju poslanske skupine je namen vladnega predloga o proslavah zamegliti dejstvo, da se v Sloveniji gospodarski in socialni položaj izrazito poslabšujeta.

V poslanski skupini SLS-a se z vladnim predlogom načeloma strinjajo, saj je z vidika racionalizacije stroškov smiseln. A pri tem poudarjajo, da je vsak izmed praznikov pomemben za slovenski narod in da so bili zato ti dnevi razglašeni za praznike. Strinjajo se, da se s proslavami zaznamuje le osrednje slovenske praznike, preostale pa na manj razkošen ali manj razsipen način, na primer z okroglimi mizami, posveti ali simpoziji, na katerih bi dobili nekaj trajnega, na primer zapisano razpravo, zbornik, knjigo.