"Seveda ni lahko, ampak dejansko so njihovi starši izbrali to pot, in kolikor jim lahko pomagamo, jim pomagamo s stvarmi, kot sta hrana, mogoče toplo ležišče, in to je to," pripoveduje policist iz Podlehnika Edi Skela. Skupaj s sodelavcem Dejanom Štruclom iz Cerknice sta dva od trenutno 37 policistov, ki jih je Evropa poslala v pomoč (in neuradno tudi v nadzor) na Madžarsko.

Zahodnobalkanska pot oblegana bolj od Sredozemlja
Dvanajsturni delovnik policistov se navadno začne ob šesti uri zvečer. Celotno območje, ki ga nadzira policijska postaja Kelebia, obsega devetnajst kilometrov meje. Ob izpostavljeni tragediji v Sredozemskem morju poteka še ena, zadnji mesec še bolj obiskana begunska pot v Evropo prek Srbije in Madžarske v srce Evrope.

Begunci preplavili Madžarsko
Na območju te policijske postaje prestrežejo od 100 do 150 prebežnikov dnevno oziroma bolje rečeno na noč. Na celotni meji pride v državo občasno po tisoč beguncev dnevno, povprečno jih na zahodni balkanski poti prestrežejo slabih 350. Koliko se jih nadzoru izogne, ne zna oceniti nihče. Najmanj polovica, se strinja večina, čeprav je meja večinoma pokrita z nočnimi kamerami, s pomočjo katerih policiste potem usmerjajo do beguncev, ki tako rekoč ne morejo in tudi ne želijo pobegniti.

Azil kot uspešno izogibanje vračanju
Ko zagledajo policiste, ki niso srbski, je njihovo potovanje blizu zadnje postaje. "Dejansko je čutiti olajšanje pri njih, vsaj po njihovi mimiki, po njihovem vedenju, včasih se tudi zahvaljujejo. Kaj jim to pomeni in kakšni so njihovi cilji za naprej, pa najverjetneje vedo samo oni," pravi Skela. Večina jih zaprosi za azil. Lani jih je po podatkih Frontexa (slovensko Agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije) samo v vzhodnoevropskih državah 67.584. Vsak prosilec se nato lahko prosto giblje, kar večina izkoristi za pot naprej. Da je status prosilcev za azil zlorabljen, opozarja tudi Evropska komisija. Tako neprehodna meja Evrope pravzaprav pomeni le zadržanje do odhoda naprej.

Ne madžarski, temveč evropski begunci
Čeprav gre za madžarsko mejo, nihče ne dvomi, da gre v resnici za evropske begunce. "Njihov cilj je priti v evropsko državo, verjetno kakšno boljše situirano. Največkrat se izpostavijo po njihovem mnenju dobro gospodarsko stoječe države, kot so Nemčija, skandinavske države, Avstrija. In to je po navadi njihov cilj," meni policist Dejan Štrucl, ki dodaja, da so to zgolj njegove osebne ocene.

Redkobesedni in izčrpani madžarski policisti
Madžarski policisti so bili ob našem obisku redkobesedni. "Nimamo soglasja za kakršen koli komentar," so ponavljali. Ob navalu beguncev pa so preprosto nemočni, čeprav so dobili okrepitve posebnih enot iz notranjosti države. "Kolegi konkretno na tej policijski postaji so izčrpani, saj opravljajo delo z veliko prebežniki, in to je izčrpavajoče. Tu ne gre za normalno komunikacijo, vedno se je treba truditi, da človek pove, kdo je. In to ni lahko. Mislim, da kar prav pride pomoč Frontexa, tako s tehničnimi sredstvi kakor s kadri," je prepričan policist Skela. "Sama Madžarska ne more kupiti toliko opreme kot lahko vse evropske države. Policisti in oprema iz vseh evropskih držav se poznajo tu na meji," ga dopolni Štrucl.

"Ne želite si, da pride Frontex k vam"
Hvala za obisk in pomoč, nam ob odhodu besedo nameni sicer redkobesedni oficir, ki je prišel s kolegom tako rekoč le nadzorovat, kaj počne slovenska novinarska ekipa na meji. Na vprašanje, ali pričakuje, da mu bo slovenska policija nekoč vrnila gostoljubnost, pa rezko sklene: "Ne želite, da vam pride pomagat Frontex."

TARČA: Begunci pred zaprtimi vrati

V živo ob 20. uri na TV SLO 1 z voditeljem Boštjanom Anžinom: generalna direktorica Direktorata za migracije in integracijo MNZ Nina Gregori, evroposlanka in članica SD Tanja Fajon, Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, Slovenka iz Jemna Tina Zorman in Branko Grims iz SDS, predlagateljice nujne skupne seje parlamentarnih odborov za obrambo in notranjo politiko o begunski krizi. Posebej za Tarčo bo predlog iz Bruslja komentiral premier Miro Cerar.