Revščina je vse bolj razširjena med delovno aktivnim prebivalstvom. Zveza prijateljev mladine Slovenije opaža, da se nanje obračajo revni zaposleni, ki z minimalno plačo ne morejo pokrivati vseh stroškov. Največ prošenj dobijo od enostarševskih družin in družin z bolnimi otroki.

Vse več je ljudi, ki so se v stiski znašli prvič

Pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje opisujejo, da je vse več družin, ki jim pomagajo v humanitarnih programih, prisiljenih v odločitev, ali plačati položnice ali kupiti hrano. "Ker je položnice treba plačati, saj si nihče noče nakopati izvršb ali izgubiti strehe nad glavo, družine lažje manipulirajo z nakupom hrane in izpuščajo obroke hrane. Povečuje se tudi število ljudi, ki so se prvič znašli v takšni stiski," so navedli.

Revščina pa ni zgolj ekonomska težava, je večplastna in močno zaznamuje vse člane družine, pri tem pa so najranljivejši člen otroci. V programu Botrstvo v Sloveniji, v katerega je trenutno vključenih več kot 6200 otrok iz vse Slovenije, tako po njihovih besedah opažajo, da so starši začeli otroke izpisovati iz obšolskih dejavnosti oziroma da jih v tekočem šolskem letu ne obiskujejo več, saj tega stroška ne morejo več kriti. Bojijo se, da bo prihajajoče obdobje še poglobilo socialno izključenost teh otrok iz vrstniškega okolja.

Predsednica ZPM Ljubljana Moste - Polje Anita Ogulin državo poziva, naj prisluhne humanitarnim organizacijam: "Želimo si tesnejšega sodelovanja s pristojnimi institucijami. Humanitarne organizacije imamo namreč izkušnje s terena in lahko veliko doprinesemo k zaznavanju revščine med ljudmi." Opozorila je, da se je trenutni položaj napovedoval že dlje časa, zato je po njenih besedah skrajni čas, da se kot družba odzovemo.

"Država se mora na stiske odzvati takoj"

Skrb za premagovanje revščine po opozorilu varuha človekovih pravic Petra Svetine ni naloga nevladnih organizacij, ampak države, ki se mora na stiske odzvati takoj. Napovedal je vztrajanje pri zahtevah po učinkovitejši socialni politiki in po odpravi pomanjkljivosti v pokojninskem sistemu. "Revščina je zagotovo ena najhujših kršitev človekovih pravic, odnos države do najbolj ranljivih pa je njeno najboljše ogledalo," je dejal za STA.

Revščina ni nekaj, čemur se ni mogoče izogniti, ampak je posledica določenih odločitev pristojnih, poudarjajo tudi v Združenih narodih (ZN).

V Sloveniji 40.000 otrok pod pragom revščine

Unicef Slovenija pa opominja, da je v Sloveniji lani pod pragom revščine živelo 10,2 odstotka oz. 40.000 otrok. Zaradi posledic protiepidemijskih ukrepov, ki jih je še vedno čutiti, rekordnih stroškov ogrevanja in življenjskih stroškov je zdaj po njihovem pozivu ključni trenutek, ko je treba zaščititi družine z otroki in ustrezno prilagoditi podporo zanje. Številne raziskave so pokazale, da oblikovanje ukrepov, ki uspešno naslavljajo potrebe otrok, ni odvisno od višine bruto domačega proizvoda, ampak od dane zaveze, da se oblikujejo otrokocentrični ukrepi. "Slovenija ima vse možnosti, tako znanje kot sredstva, da zaščiti otroke in sprejme usmerjene ter prilagojene ukrepe," je še povedala Alja Skele, vodja zagovorništva otrokovih pravic pri UNICEF-u Slovenija.

Največ revnih med starostniki

Največji delež ljudi pod pragom tveganja revščine pa je med starostniki. Zdi se, da se vlada in pokojninski zavod ne zavedata, da se med upokojence "najbolj plazi revščina in da z neizpolnitvijo obljub tvegata, da bosta naredila množico revnih in nebogljenih ljudi, ki so delali 40 let ali več", so opomnili v zvezi društev upokojencev. Po njihovih navedbah je med starejšimi tveganje za življenje v revščini večje kot med splošno populacijo, stanje pa se še slabša zaradi inflacije in draginje.