Po besedah predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič lahko boljšo prihodnost otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in nasilju, dosežemo le s povezovanjem državnih organov, civilne družbe, strokovne javnosti in drugih deležnikov. S tem namenom se je predsednica DZ-ja v zadnjih mesecih srečala s predstavniki različnih nevladnih organizacij, ki delujejo na omenjenem področju, in predstavili so ji različne rešitve za ureditev položaja otrok in njihovih staršev.

"Iz pogovorov je bilo zaznati, da bi bilo na posameznih področjih nujno popraviti nekatere pomanjkljivosti predpisov, na drugih področjih bi bilo morda treba dodatno usposobiti odločevalce, na tretjih področjih pa zagotoviti dodatna sredstva in pomoč otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam," je poudarila predsednica DZ-ja in spomnila, da vsako leto prvi teden v oktobru zaznamujemo teden otroka.

Golob: Država lahko priskoči na pomoč staršem

Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba lahko država oz. družba otrokom s posebnimi potrebami pomaga tudi tako, da priskoči na pomoč njihovim staršem. Slednji se pri skrbi za otroke namreč srečujejo z različnimi težavami, brez "delujočih staršev" pa so prikrajšani tudi otroci. "Sistem, ki ga imamo danes, v to ni usmerjen, ker delujejo nekateri podsistemi odlično in drugi malo manj," je poudaril.

Za iskanje rešitev, s katerimi bi izboljšali položaj otrok s posebnimi potrebami in njihovih staršev, po Golobovem mnenju ni treba veliko denarja, pač pa veliko razumevanja, kar je naloga celotne družbe.

"Otroci s posebnimi potrebami imajo posebne pravice in pričakovanja. Ko bomo enkrat to ponotranjili vsi in ko se bo začel naš pogled na te otroke spreminjati, bo cela družba boljša. Otrok s posebnimi potrebami lahko pride v družino komur koli. Tega nihče ne pričakuje, zgodi pa se. Ko bomo enkrat ponotranjili, da so zato ti otroci otroci cele družbe in da njihovi starši bogatijo celo družbo, bomo lahko storili korak naprej," je med drugim opozoril Golob.

Predstavniki organizacij predstavili rešitve

Posveta so se udeležili predstavniki več desetih nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in nasilju. Vsak na svojem področju so opozorili na sistemske težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, izpostavili pa so tudi težave, s katerimi se v življenju srečujejo otroci s posebnimi potrebami in njihovi starši, med drugim na problem vključevanja otrok v različne družbene podsisteme, na odsotnost sistemskih rešitev kot tudi na visoke finančne obremenitve, s katerimi se srečujejo starši pri oskrbi otrok s posebnimi potrebami.

Predstavniki nekaterih ministrstev so nevladnim organizacijam obljubili, da bodo proučili njihove pobude rešitev in nanje tudi odgovorili, slišati je bilo tudi napovedi prvih sestankov med predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pa je med področji, ki bi jih bilo treba urediti, izpostavil tudi področje povezovanja informacijskih sistemov, zlasti z vidika izplačevanja pravic iz javnih sredstev. Danes so namreč podatki o prejemkih upravičencev razpršeni po različnih bazah, zato bodo poskušali v ta namen oblikovati enovito bazo podatkov, je napovedal Mesec.

Na ministrstvu za delo sicer pripravljajo več strateških dokumentov za varovanje in vzpostavitev pravic otrok s posebnimi potrebami. Med slednjimi je tudi akcijski načrt jamstva za otroke do leta 2030, ki bo dal podlago za vključitev pomoči tretje osebe na domu in za zagotovitev finančnih sredstev v ta namen.

Udeleženci posveta so se dotaknili tudi problematike nasilja nad otroki. V zvezi s tem na ministrstvu za delo pripravljajo resolucijo o preprečevanju nasilja v družini in nad ženskami, med ukrepi so tudi tisti, ki bodo ščitili pravice otrok, je bilo med drugim slišati na posvetu.