Agencija za varnost prometa je letos prvič uvedla nacionalno preventivno akcijo za večjo varnost voznikov e-skirojev, ki v sodelovanju s policijo poteka do nedelje, njen namen pa je ozaveščanje o varni vožnji z e-skirojem in spoštovanju cestnoprometnih predpisov.

Prometnih nesreč z udeležbo e-skirojev je namreč vse več, najpogosteje pa so povzročitelji prav vozniki e-skirojev sami, navaja AVP. Lani se je tako zgodilo 109 prometnih nesreč, v katere so bili vpleteni vozniki e-skirojev, ti so jih sami povzročili kar 68 (62,4 odstotka). Največ nesreč se je zgodilo v mestih, med vzroki prevladuje neprilagojena hitrost.

Vse hujše so tudi posledice teh nesreč, letos so obravnavali prvo smrtno žrtev. Univerzitetni klinični center v Ljubljani se sooča z naraščanjem števila obravnavanih pri padcu s skirojem in e-skirojem. Med njimi naraščajo poškodbe glave, ki jih je bilo lani že 56 odstotkov. Večina vseh obravnavanih so otroci in mladostniki do 18. leta (teh je bilo lani kar 64,4 %), je na novinarski konferenci dejal Jože Hribar, direktor Agencije za varnost prometa, in dodal, da ob naraščajoči priljubljenosti teh vozil podatki kažejo, da "ne sodijo med najbolj varna prevozna sredstva".

"Zato premislite, ali je to res pravo prevozno sredstvo za vašega otroka. Če se vseeno odločate za nakup e-skiroja za otroka, vsekakor dobro premislite, kje in kako ga bo otrok uporabljal. Med skirojem in e-skirojem je velika razlika. E-skiro sodi med lahka motorna vozila in nikakor ni igrača. Zaradi konstrukcijskih lastnosti in manjše stabilnosti ter dokaj visokih hitrosti predstavlja večje tveganje za uporabnike. Ob zaviranju, sploh pri višjih hitrostih, je e-skiro nestabilen. Njegova kolesa so majhna, občutljiva na neravnine in ovire na vozni površini, zato so lahko prej podvrženi padcem," svetuje Hribar.

Ob tem dodaja, da je nujno poskrbeti za dosledno uporabo zaščitne čelade – ta je sicer obvezna le za mladoletne, a jo priporočajo vsem: "Kar 63 % voznikov e-skirojev v času prometne nesreče čelade doslej ni uporabljalo. Poškodbe glave pa so brez uporabe čelade najpogostejše in tudi z najhujšimi posledicami."

"Ljudje prevečkrat pozabijo, da so električni skiroji hitrejši in zato nevarnejši od navadnih. So tihi in hitri, zato jih ostali udeleženci v prometu težje opazijo. Imajo majhna kolesa, zato jih luknje, v katere zapeljejo, hitro vržejo iz ravnotežja. Brez čelade in pri hitrosti prek 20 kilometrov na uro se lahko ob padcu nepričakovano težko poškodujejo," je opozoril travmatolog iz ljubljanskega UKC-ja Luka Hodnik. Padci z e-skirojem so po njegovih podatkih povzročili največ površinskih poškodb oziroma udarnin v glavo, sledijo rane na glavi, zlomi zob, zlomi nosnih kosti, rok, pretresi možganov, precej je bilo udarcev v prsni koš.

Vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Ivan Kapun, je poudaril, da se problematika vožnje z e-skiroji se "iz leta v leto povečuje". "Tudi letos smo policisti obravnavali že kar nekaj prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki e-skirojev, ki so večinoma tudi sami povzročitelji. Najpogostejša vzroka za nastanek navedenih prometnih nesreč sta neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti," je nanizal.

Zato bo tudi policija sodelovala v aktivnostih in poostreno nadzirala voznike e-skirojev. "Pozorni bomo na uporabo ustreznih površin za njihovo vožnjo, uporabo ustrezne čelade pri mladostnikih, vožnjo po pravi strani, hitrost, morebitno predelavo teh vozil in uporabo mobilnega telefona ter slušalk. Nadzor bo usmerjen tudi v posebna prevozna sredstva, kot so električna dvokolesa (hoverboard), katerih uporaba v prometu je pri nas prepovedana," je še pojasnil.

Na novinarski konferenci je sodeloval tudi televizijec Jože Robežnik, ki je poskrbel za pripravo opozorilnih videovsebin, v katerih so poudarili neslišnost in nestabilnost e-skirojev in opozorili na neuporabo slušalk.

Akcijo ozaveščanja AVP ta teden sicer izvaja v več slovenskih mestih, da bi dosegla čim več uporabnikov e-skirojev.