Od sredine 2010 so zaradi nelikvidnosti začela ugašati velika gradbena podjetja (Gradis, Vegrad, SCT, CPM) in veliko ljudi je ostalo brez dela, s tem tudi brez sredstev za preživljanje. Med njimi so številni delavci priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije.

Delavci sami predstavili svoje težave
V ljubljanskih samskih domovih so se z njimi srečali prostovoljci, ki bodo zagovarjali njihove pravice, saj se je Slovenska filantropija konec leta 2010 odločila za bolj oseben pristop in se začela posvečati bolj individualnim težavam delavcev.

Na srečanjih so delavci izpostavili kršitve, kot so večmesečno neizplačevanje osebnih dohodkov ali plačevanje na "obroke", na roke in brez plačilnih list, neplačevanje nadur in regresa, socialnih prispevkov, pritiski in grožnje z odpovedjo in drugo. Delavci velikokrat živijo v neustreznih bivanjskih in higienskih razmerah, primanjkuje jim vsega, predvsem hrane.

Prostovoljci jim povedo, kam po pomoč
Naloga zagovornikov pa je, da delavce informirajo, kje, kako in na koga naj se obrnejo za pomoč pri reševanju težav, in da poročajo pristojnim službam. Prostovoljsko delo se je pri zagovorništvu pravic delavcev priseljencev po besedah Slovenske filantropije zelo razširilo.

Vlada je sicer februarja letos tujim delavcem v Sloveniji namenila 300.000 evrov pomoči za zagotovitev nujnih sredstev za preživljanje. Napisan je tudi predlog zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki daje pravno podlago za izdajo pravilnika o minimalnih bivalnih in higienskih standardih za tuje delavce. Tudi zakon za okrepitev varstva pravic tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Sloveniji, prinaša lažje pogoje za pridobitev osebnega dovoljenja z veljavnostjo treh let.