Mednarodni denarni sklad je v torek napoved letošnje svetovne gospodarske rasti znižal za 0,1 odstotne točke, na 2,8 odstotka. Trdovratna inflacija in visoke obrestne mere terjajo svoj davek, strahovom pred recesijo se je v zadnjem mesecu pridružila še neprijetna beseda na K (v angleščini na C): kreditni krč (credit crunch). Ta je po propadu dveh ameriških bank pred mesecem dni vse bolj očiten. Dostop do posojil je otežen, saj so banke postale previdnejše, poleg tega so številne izgubile lep del depozitov, ki predstavljajo najcenejši vir financiranja. To ne velja le za ZDA, ampak tudi v Evropi. Pri kreditni zavarovalnici Allianz Trade so zvišali oceno števila stečajev v letošnjem letu, bilo naj bi jih 17.800, kar je 22 odstotkov več kot lani. Prejšnja napoved je bila, da se bo število stečajev v Nemčiji zvišalo za 15 odstotkov.

Rast inflacijskih pričakovanj
Ne le podjetja, vse težje do posojil (ob občutno višjih obrestnih merah) pridejo tudi potrošniki. V marčevski anketi Fedove podružnice v New Yorku o pričakovanjih potrošnikov je število ameriških gospodinjstev, ki so odgovorila, da je posojilo težje dobiti kot pred letom dni, poraslo najbolj od začetka izvajanja te ankete leta 2014. Gospodinjstva pričakujejo tudi višjo stopnjo inflacije čez leto dni (4,7 odstotka) v primerjavi s februarsko anketo (4,2 odstotka). Gre za prvo rast inflacijskih pričakovanj v ZDA po oktobru, in to čeprav vprašani napovedujejo nižje cene goriva, hrane in najemnin. Prav rast inflacijskih pričakovanj bi lahko bil še dodaten izziv za Fed v njegovih prizadevanjih, da zniža inflacijo. Verjetnost, da bo Fed na začetku maja obresti zvišal za 25 bazičnih točk, je več kot 70-odstotna.

V pričakovanju objave ameriške marčevske inflacije
Pri banki Barclays pa ob spremljanju nakupov s kreditnimi karticami ugotavljajo, da ameriški potrošniki letos popuščajo in da je opaziti vse manjši obseg nakupov trajnih dobrin (oziroma prvi padec na letni ravni po letu 2021), predvsem pri potrošnikih z višjimi prihodki, kjer je v primerjavi z istim lanskim obdobjem obseg nakupov manjši za skoraj deset odstotkov, kar kaže na to, da tudi premožnejši čutijo posledice inflacije. Na finančnih trgih bo v ospredju objava svežih podatkov o ameriški inflaciji (indeks CPI). Marca naj bi bila rast cen 0,3-odstotna, tako da naj bi po pričakovanjih na letni ravni inflacija s februarskih 6,0 zdrsnila na 5,1 odstotka.

Pričakovati je še kakšen neprijeten dogodek
Mesec dni je minilo od zloma banke Sillicon Valley in videti je, da so centralne banke opravile dober posel in preprečile večje sistemske težave, vsekakor pa lahko še pričakujemo kakšen popotresni sunek. "Lanski dvig stroškov kapitala je bil dramatičen, potem ko smo imeli prej deset let obdobje ničelnih ali celo negativnih obrestnih mer. Najhitrejša rast obrestnih mer v 40 letih bo povzročila še kakšen negativen dogodek in še kakšen pretres, morda v nepremičninskem sektorju, ne bo pa sistemsko usoden, saj so bilance zasebnega sektorja v veliko boljšem stanju kot ob finančni krizi 2008, tako da bo lažje absorbirati vse šoke," je za CNBC povedal Peter Oppenheimer, strateg Goldman Sachsa, ki tudi poudarja, da so evropske banke načeloma dovolj robustne, da preživijo to krizo.

Kaj je bilo marca na radarju malih vlagateljev?
So bančne delnice po pomladanskih padcih že zrele za nakup? Ameriška borznoposredniška družba TD Ameritrade ugotavlja, da so bili v prejšnjem mesecu na borzah v New Yorku mali vlagatelji tisti, ki so držali indekse "nad gladino", saj so bili ravno oni neto kupci delnic. Na splošno je videti, da so mali vlagatelji želeli izkoristiti ravno hude padce v bančnem sektorju, medtem ko so pobirali dobičke predvsem pri delnicah tehnoloških podjetij. Peterico najpriljubljenejših delnic sestavljajo Tesla, Rivian, Ford Motors, Amazon in skoraj propadla banka First Republic, medtem ko so bili pri papirjih, kot so Meta, NVIDIA, Advanced Micro Devises, Intel in Apple mali vlagatelji neto prodajalci.

Bitcoin nad 30 tisoč dolarji
Pred današnjo objavo podatkov o ameriški inflaciji je elitni Dow Jones (33.684 točk) v torek pridobil 0,29 odstotka, bitcoin pa je prvič po lanskem juniju prebil mejo 30 tisoč dolarjev, kar še bolj utrjuje prepričanje, da se je na začetku leta – cena bitcoina je bila takrat še pod 17 tisoč dolarji – začel njegov nov bikovski trend. Altkovanci za zdaj še ne sledijo v takšnem ritmu, tako da se je delež bitcoina v celotnem kriptokolaču okrepil na dobrih 47 odstotkov. Kratkoročno bi lahko sledil tudi večji popravek, saj je indeks strahu in pohlepa (Crypto Fear and Greed Index) dosegel vrednost 68 točk, kar je celo več kot 16. novembra 2021 (66 točk), nekaj dni pred rekordno vrednostjo bitcoina nad 69 tisoč dolarji.