Z ministrstva za solidarno prihodnost so v petek za Televizijo Slovenija sporočili, da se še niso odločili, ali bodo zakon podaljšali do konca leta, kot pozivajo vodstva zavodov. Državni sekretar na ministrstvu Luka Omladič je dejal, da se zavedajo, da podražitev oskrbnin pomeni veliko obremenitev za uporabnike, njihove svojce in občine, ki krijejo stroške za tiste brez drugih virov. "Na ministrstvu za solidarno prihodnost iščemo vse načine, kako bi to povečanje ublažili."

Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov je prepričan, da se bodo oskrbnine podražile. Kot je v petek pojasnil za Odmeve, je interventni zakon prinesel sofinanciranje iz državnega proračuna na področju stroškov dela, ki so se v manj kot letu močno povišali. "S 1. oktobrom 2022 se je vrednost plačnih razredov dvignila za 4,5 odstotka, s 1. januarjem se je minimalna plača dvignila za okoli 100 evrov, s 1. aprilom so se na posameznih delovnih mestih dvignili plačni razredi, dvignil se je strošek regresa za letni dopust," je spomnil Sahernik. Dvignili so se tudi stroški hrane, interventni zakon pa je pokrival tudi del materialnih stroškov in stroškov storitev.

Marca, ko so domovi za starejše usklajevali cene, so v ceno lahko vključili največ 15 odstotkov vseh materialnih stroškov, razliko pa je pokril proračun. Zdaj bodo morali domovi ta strošek, če se bo pomoč države končala, prenesti na oskrbnine.

Sahernik dodaja, da si socialni zavodi želijo, da bi država našla sistemsko rešitev. "Dokler se sistemsko ne uredi financiranje v domovih, tudi na primer zakon o dolgotrajni oskrbi, bi vsakršno podražitev moral pokriti državni proračun."

Po Sahernikovih besedah je ministrstvo za solidarno prihodnost v petek domovom že poslalo navodila in obrazce za izredno uskladitev cen. Vseh stroškov naj sicer ne bi prevalili na stanovalce, kar naj bi reševali z nekaterimi interventnimi rešitvami, ki naj bi jih domovom predstavili v prihodnjih dneh. "Upam, da bo vsaj del stroškov pokrit iz proračuna," je dejal Sahernik.

Pri dvigu oskrbnin se govori o zvišanju cen od pet pa vse do 30 odstotkov. Sahernik je na vprašanje, zakaj bi bile podražitve tako različne, odgovoril, da niti dva domova nista enaka. "Dva javna domova, ki imata enako število stanovalcev in enako število zaposlenih, praviloma nimata enake cene. Na to vpliva različna struktura zaposlenih, ali kader mlajši ali starejši, in njihovo število napredovanj. Cena je odvisna od investicijskega vzdrževanja, kar vpliva na amortizacijo. Odvisna je od bivanjskih razmer, ali so sobe enoposteljne ali dvoposteljne itn."

Velik vpliv na uskladitev cen ima tudi obdobje, v katerem domovi podpisujejo nove pogodbe. Običajno domovi pogodbe prek javnih naročil podpisujejo za leto ali dve vnaprej. Tistim domovom, ki so se pogodbe za dobavo živil iztekle v prvi polovici lanskega leta, so se stroški za hrano povišali za 20 odstotkov. Domovi, ki so sklepali pogodbe ob koncu lanskega leta, pa so poročali tudi o 60- oz. 65-odstotnem zvišanju stroškov.

Manj kot polovica oskrbovancev si je sposobna sama plačati bivanje v domu

Že zdaj je manj kot polovica oskrbovancev (47 odstotkov) oskrbnino sposobna pokriti z lastnimi sredstvi. Med tistimi, ki oskrbnine ne morejo pokriti, je kar 20 odstotkov takih, ki je ne morejo plačati niti s pomočjo svojcev. Če bi se oskrbnine v povprečju zvišale za 15 odstotkov, bi se po oceni Sahernika delež oskrbovancev, ki so si bivanje v domu sposobni plačati, spustil krepko pod 40 odstotkov.

Sahernik je ob koncu še dejal, da v skupnosti socialnih zavodov podpirajo zakon o dolgotrajni oskrbi. "Ko bo sprejet, mora sočasno imeti tudi ustrezno rešitev glede sofinanciranja. Celotna družba se mora opredeliti glede tega, ali je prispevek prava rešitev. Verjetno pa vsak od nas kot posameznik mora prispevati določen del, da si bomo uredili sistem, kot si ga želimo. Ravno neurejeno financiranje je glavna težava zadnjih 20 let."

Z Denisom Sahernikom se je v petek v Odmevih pogovarjala Tanja Starič.