Očitno je, da poleti nekaterih storitev še ne bo in da bi glede na kritike in opozorila morali uvedbo zamakniti ali prispevek vsaj znižati.

Zaradi vprašljive zmožnosti sistema je kritična strokovna javnost. Na gospodarski zbornici pa se sprašujejo, ali je višina prispevka postavljena ustrezno, in poudarjajo, da ni prav, da bi sredstva zbirali na zalogo. Ministrstvo za solidarno prihodnost vztraja, da brez prispevka oziroma brez javnega financiranja brezplačne dolgotrajne oskrbe ne more biti.

Najprej: do oskrbe ne bo upravičen vsak, čeprav bo plačal prispevek. Kaj imamo danes? Najprej pomoč na domu, ki jo pretežno plača občina, za oskrbo kadra ni. Domovi? Deset tisoč prošenj do konca leta, ko se uveljavi institucionalna oskrba, ne bo kar izpuhtelo. In že danes zdravstveni del plača zavarovalnica, hotelski del pa bomo tako in tako plačali sami. Dodatek za oskrbo? Tega danes poznamo pod imenom dodatek za pomoč in postrežbo.

Bo nov torej predvsem davek?

Opozicija pravi: "Ljudem boste pobrali 600 milijonov evrov, ne da bi vedeli, kaj bodo dobili in kdaj." Izračun gospodarske zbornice kaže celo 800 milijonov evrov. To je denarja za dve gorenjski bolnišnici in hkrati še dva karavanška predora.

Zbornica zahteva tudi resno finančno sliko. Luka Omladič z ministrstva za solidarno prihodnost pa pravi: "Nikakršnih ogromnih kopičenj prihrankov ne bo. Toliko bo prihodkov, kot bo potrebnih izdatkov."

Vlada ne popušča in se ne zmeni za pozive, ki prihajajo z vseh strani.

In na koncu – tudi transparenten ločen račun za zbiranje denarja še ni urejen. In bolj ko vlada trmasto vztraja s prispevkom, bolj se zdi, da imajo s tem denarjem svojo računico, ki je z javnostjo ne želijo deliti.