V reko Muro sta ob tem znova poleteli kapi policistov z obeh strani meje. Tokratni dogodek je bil sicer priprava na skorajšnji vstop Hrvaške v schengen. Po besedah Miljenka Vrbanca, komandirja policijske postaje Mursko Središče, bodo hrvaški policisti, ki so do zdaj delali s slovenskimi kolegi na mejnih prehodih, tudi od 1. januarja opravljali naloge mejne policije, toda na drugačen način. Še naprej bodo preprečevali nedovoljene prehode meje in kazniva dejanja oziroma kriminaliteto.

Današnjega srečanja, ki vsako leto poteka kot znak dobrega sodelovanja med policisti, sta se udeležila tudi župan občine Lendava Janez Magyar in župan občine Mursko Središče Dražen Srpak.

Na dogodku je bil prisoten tudi zdaj že upokojeni policist Božo Pongrac, ki mu je veter pred 30 leti kapo odpihnil v reko Muro, s čimer se je tradicija teh srečanj sploh začela.

Leta 1992 naj bi se namreč na omenjenem mostu čez Muro srečala obmejna policista Hrvaške in Slovenije. Bilo je pred novim letom, zelo močno je pihalo, zato je slovenskemu policistu veter odpihnil kapo v reko Muro. Da bi ga potolažil, mu je hrvaški kolega dejal, da bo iz solidarnosti naslednje leto on odvrgel svojo kapo v Muro, in tako se je začelo.

Sindikalisti proslavili vstop Hrvaške v schengen

Predstavniki slovenskih, hrvaških in italijanskih sindikatov so na mejnem prehodu Dragonja proslavili vstop Hrvaške v schengensko območje, saj bo olajšal življenje več kot 10.000 delavcem, ki se iz te države vsakodnevno vozijo v Slovenijo ali Italijo. Ob tem so poudarili, da pričakujejo uskladitev predpisov in preprečevanje dela na črno.

Srečanje na prehodu, s katerega se bodo z novim letom umaknili policisti, so organizirali predstavniki italijansko-hrvaškega Medregionalnega sindikalnega sveta Severni Jadran in Medregionalnega sindikalnega sveta Severovzhod, ki povezuje Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacijo sindikatov 90 ter konfederacije CGIL, CISL in UIL iz Furlanije - Julijske krajine.

Predsednik slovensko-italijanskega medregionalnega sveta Roberto Treu je poudaril, da so se vsi sindikati borili, da bi tudi za Hrvaško uveljavili pravico prostega pretoka ljudi in delavcev, na kateri temelji EU.

Po vstopu Hrvaške v schengensko območje bo treba po njegovih besedah rešiti vprašanja delavskih pravic, odkrivanja dela na črno in regularizacije delovnih razmerij. Ocenil je, da so italijanski predpisi o pokojninah in socialni pomoči do zdaj diskriminirali delavce iz Slovenije in Hrvaške, pa tudi Italijane, ki delajo v teh dveh državah.

Ograja ne bo imela več smisla

Po njegovih besedah po 1. januarju ograja med Slovenijo in Hrvaško ne bo imela več nobenega smisla. Izrazil je prepričanje, da bi morali zaradi zastrašujoče demografske slike in pomanjkanja delavcev v vseh treh državah sprožiti resno politiko priseljevanja in integracije. Kot je dejal, brez delavcev iz držav, ki naj bi jih zadržali zunaj ograje, v Trstu in Furlaniji - Julijski krajini ne bi mogli zgraditi ene same hiše ali enega samega zidu. "Rešitev je samo združevalna politika z vizijo, sindikati in medregionalni sveti pa želijo biti del tega," je zaključil.

Slobodan Kapor iz Saveza samostalnih sindikata Hrvatske je poudaril, da po tem zgodovinskem dogodku pričakujejo zakonodajne spremembe glede pokojninskega in socialnega zavarovanja, pa tudi boljše dogovore med tremi državami o obdavčevanju.
Predsednik italijansko-hrvaškega sindikalnega sveta Michele Berti je izrazil upanje, da je olajšano prehajanje meje prvi korak k vzpostavitvi pravnega okvira, ki bi omogočil popolnoma zakonito zaposlovanje in odpravil diskriminacije. Po njegovem mnenju vlade Italije, Hrvaške in Slovenije tega ne podpirajo v zadostni meri.

Dejal je še, da se znova vzpostavlja enotnost, ki so jo ljudje na tem območju vedno čutili, čeprav pripadajo različnim narodom. "To je Evropa, ki nam je všeč. Evropa, v kateri vlade odstopajo suverenost v korist ljudi," je sklenil.

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije in podpredsednik slovensko-italijanskega medregionalnega sveta Peter Majcen je izrazil zadovoljstvo, ker se končno dogaja to, kar so pričakovali že pred devetimi leti ob vstopu Hrvaške v EU. Po njegovem prepričanju je bilo v tudi v zadnjih letih čezmejno prehajanje delavcev oteženo "zaradi umetno ustvarjene gneče na cesti in zaradi odbojnega efekta vsakokratnega pregledovanja na meji".

Povedal je še, da slovenski sindikati dobro sodelujejo s hrvaškimi, čeprav niso ustanovili posebnega medregionalnega sveta. Spomnil je, da so slovenski in italijanski sindikati še pred vstopom Slovenije v EU ustanovili prvi medregionalni svet med članico in nečlanico povezave. Po njegovih besedah se učinki njegovega dela poznajo, saj ukrepajo ob vseh pomembnih zadevah, ki se dogajajo ob meji in vplivajo na prehod delavcev.