Med cilji zakona je tudi povečanje števila štipendij v prvih dveh letih za 7.000 do 10.000 štipendij in spodbujanje socialno šibkejših otrok za šolanje in študij. Z zakonom bi tudi radi zmanjšali obseg dela dijakov in študentov ter tako vplivali na skrajšanje trajanja šolanja oz. študija.

Štipendij bo več, pa tudi višje bodo
Z zakonom želi ministrstvo med drugim doseči izboljšanje študija, poenotenje, večjo preglednost in enostavnejšo shemo socialnih transferov ter jasnejše in pravičnejše kriterije za Zoisove štipendije.

Več štipendij za socialno šibkejše bodo zagotovili z dvigom vstopnega cenzusa, ki bo po novem 60 odstotkov minimalne plače neto na družinskega člana. Po predlogu zakona pa naj bi se zneski štipendij in dodatkov k štipendijam selektivno zvišali. Za 11 odstotkov naj bi se dvignila štipendija za dijake in študente, za 22 odstotkov najvišji dodatek glede na dohodke v družini, za 21,7 odstotka pa dodatek za vpis na deficitarne smeri izobraževanja.

Financiranje štipendij tudi prek javno-zasebnega partnerstva
Zoisovo štipendjo naj bi preimenovali v štipendijo za izjemne dosežke, zanjo pa bodo uvedli tudi premoženjski cenzus, ki bo višji od tistega pri republiških štipendijah. O obeh bodo odločali na centrih za socialno delo. Zakon naj bi spodbudil tudi najemanje posojil za izobraževanje, in sicer s subvencioniranjem obrestne mere in dela glavnice za posojilo za študij. Uvaja pa tudi kombinirane štipendije, kjer bi republiške štipendije in štipendije za izjemne dosežke financirali z zasebnimi sredstvi prek javno-zasebnega partnerstva.

Študentje predlagajo dodatna usklajevanja
Po Drobničevih besedah je bila uskladitev s študenti preprosta, saj je ministrstvo pripravilo dober zakon, medtem ko se Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ne strinja s starostno omejitvijo. Po besedah predsednice ŠOS-a Saše Albreht študente moti predlog, po katerem bi štipendijo lahko pridobili le študenti do dopolnjenega 26. leta starosti, pripombe pa imajo tudi na pogoje za pridobitev Zoisove štipendije.

Ker bolonjski proces, ki prinaša študij v treh stopnjah, spodbuja študente, da se po eni končani stopnji zaposlijo, in se šele po pridobljenih praktičnih izkušnjah vpišejo na nadaljnjo stopnjo študija, ŠOS meni, da bi bilo predlagani zakon o štipendijah treba spremeniti. Če bi ostala starostna omejitev 26 let, bi s tem ogrozili tudi štipendije tistih, ki želijo študij nadaljevati na doktorski stopnji, doktorat pa si bo lahko privoščil le tisti, ki bo imel dovolj denarja.