Štipendiranje je sestavni del dejavnosti zavoda za zaposlovanje, ki objavlja skupen razpis kadrovskih štipendij in odloča o pravici do republiške in Zoisove štipendije. Po podatkih zavoda je decembra 2005 štipendije prejemalo 57.768 dijakov in študentov, med njimi je bilo 8,5 odstotka kadrovskih štipendistov, 67,4 odstotka republiških in 22 odstotkov Zoisovih.

Kadrovskih štipendij vedno manj
Kadrovske štipendije razpisujejo in podeljujejo delodajalci v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami. Minimalna višina štipendije za dijake znaša 20 odstotkov zajamčene plače, zmanjšana za davke in prispevke, za študente pa najmanj 30 odstotkov. Večletne analize so pokazale močan upad števila kadrovskih štipendij zlasti od leta 1990 dalje. Takrat je bilo po podatkih statističnega urada kadrovskih štipendistov prek 30.000, decembra 2005 pa le še 4.929.

Tudi revnejšim olajšati proces izobraževanja
Republiške štipendije sodijo med socialne prejemke, ki omogočajo izobraževanje tudi otrokom iz socialno šibkejših družin. V lanskem šolskem letu so pravico do takšne štipendije lahko uveljavljali vajenci, dijaki in študenti, pri katerih bruto dohodek na družinskega člana v letu 2004 ni presegel celoletnega zneska 130 odstotkov zajamčene plače v istem obdobju.

Z upadom števila kadrovskih je v začetku 90. let močno naraščalo število republiških štipendij; leta 1993 jih je prejemalo že skoraj 50.000 dijakov in študentov. Po letu 1999 pa je nastopil padec števila upravičencev do te oblike socialne podpore, njihovo število pa se ustalilo pri približno 40.000. Decembra 2005 je republiško štipendijo prejemalo 38.942 dijakov in študentov oz. 67,4 odstotka vseh štipendistov.

Med "nadarjenimi" štipendisti največ gimnazijcev
Zoisove štipendije naj bi spodbujale razvoj izjemno nadarjenih dijakov in študentov; njihov namen pa je tudi dolgoročno zagotavljati vrhunsko izobražene kadre grede na razvojne in gospodarske potrebe države. Decembra 2005 je bilo Zoisovih štipendistov 12.879, od tega 5.878 dijakov in 7.001 študent. Delež teh štipendistov v šolajoči se populaciji je znašal šest odstotkov. Med dijaki je bila velika večina vključena v gimnazijske programe, prejemali pa so v povprečju 29.672 tolarja na mesec, med študenti pa so prevladovale družbene vede, pravo in pedagoške vede, povprečna štipendija pa je bila 47.921 tolarjev.