Primanjkuje namreč ustreznih bivalnih enot, je pojasnila direktorica društva Socio Suzi Kvas. Družine so zato pogosto razbite, otroci iz takšnih družin pa končajo v rejništvu.

Pomanjkanje bivalnih enot je na splošno zelo izrazita težava, ki se ne pojavlja le v Ljubljani, temveč tudi drugod po Sloveniji. V državi primanjkuje 800 bivalnih enot za brezdomce.

Ni prebivališča - ni zavarovanja
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je povedala, da med občinami ni enotne prakse pri pridobivanju stanovanj, namenjenih brezdomcem. Po mnenju Kvasove bi bilo treba vzpostaviti enote, ki bi bile posebej namenjene denimo družinam, ljudem s težavami z odvisnostjo ali tistim, ki pridejo iz zapora.

Namestnica varuhinje človekovih pravic Kornelija Marzel je dejala, da so letos pri varuhu dobili 12 pobud, povezanih z deložacijami. Ugotavlja, da se ljudje pozno obrnejo na varuha. Izpostavila je tudi težavo prijave prebivališča. Če oseba ne more prijaviti bivališča, namreč izgubi številne pravice, denimo iz socialnega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Vzor so skandinavske države
Predsednik Slovenske mreže organizacij za delo z brezdomnimi osebami Boštjan Cvetič je predstavil osnutek strategije brezdomstva v Sloveniji, ki so jo pripravili v mreži. Gre za prvi takšen dokument v državi, je dejal. Cvetič želi, da bi se s strategijo približali skandinavskim državam, ki so na socialnem področju zelo razvite.

Osnutek se dotika različnih tem, povezanih z brezdomstvom, med drugim socialne oskrbe, stanovanjske politike in zaposlitve. Izrazil je tudi potrebo po varuhu brezdomnih oseb.

Glede zaposlovanja je Cvetič dejal, da so med brezdomci tudi zelo izobraženi ljudje, denimo doktorji medicine ali arhitekti. Po drugi strani nekateri brezdomci nimajo niti osnovne šole, vendar so delavni. Kvasova je poudarila, da brezdomci večkrat povedo, da ne želijo samo brezplačno prejemati dobrin, temveč si želijo zaslužiti zanje.

Po Cvetičevem mnenju bi bilo treba izboljšati področje preventive, saj trenutno ni preventivnih vzvodov. Treba bi bilo tudi vzpostaviti posthospitalno enoto za brezdomce, v kateri bi mesto našli tisti, ki prihajajo iz bolnišnice. Nussdorferjeva je pozvala, da naredimo vse, da "cesta ne bo nikomur več dom".