Živali so čuteča bitja, za njihovo dobro počutje so odgovorni lastniki, ki se marsikdaj za živali odločajo preveč impulzivno. Kljub razmeroma dobremu zakonu za zaščito živali so v praksi živali marsikdaj deležne trpinčenja, zanemarjanja ali slabega ravnanja. O tem pričajo tudi skrivaj posneti prizori iz klavnic, ki kažejo nedosledno izvajanje zakonodaje pristojnih veterinarskih inšpektorjev.

Hkrati se povečuje število veterinarskih odločb za odvzem malih živali, predvsem psov, posledično se zavetišča spopadajo s prostorsko stisko. "Trenutno je največja težava zavetišč v Sloveniji, da so precej polna. Razlog je v tem, da je veliko živali zapuščenih in tudi odvzetih iz neprimernih razmer, so večinoma nesocializirane in zaradi tega tudi dlje bivajo v zavetišču, saj so manj primerne za posvojitev," je za Radio Slovenija pojasnila vodja Zavetišča Ljubljana Tanja Ferenčak.

S tem je povezano vprašanje financiranja. Po zakonu stroške za žival v zavetišču za prvih 30 dni plačuje občina, od 30 do 120 dni stroške krije imetnik zavetišča, po štirih mesecih pa strošek pade na državo. Kot opozarjajo pristojni, je treba služenje na račun zapuščenih živali preprečiti.

Področje varstva in zaščite živali je tudi ena od prioritet predsednice DZ-ja, Urške Klakočar Zupančič. Kot eno prednostnih nalog izpostavlja ustanovitev zavetišča za rejne živali in zavetišča za eksotične živali. "To se pravi za živali, ki niso male živali, ki jim naša delujoča zavetišča niso namenjena, a so z veterinarsko odločbo odvzeta in jih je treba nekam nastaniti," je pojasnila predsednica DZ-ja. Na njeno pobudo bodo o aktualnih vprašanjih na področju zaščite živali, kot je financiranje zavetišč, razpravljali tudi na ponedeljkovem posvetu v državnem zboru.

Rešitve naj bi že pripravljali na ministrstvu za kmetijstvo. Problematike pa ne bo rešila samo zakonodaja, vzporedno bo potrebno predvsem izobraževanje na tem področju.