V kampanjo pred referendumi o novelah zakona o RTV Slovenija, zakona o vladi in zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so potekali novembra lani, se je skupaj vključilo 27 organizatorjev kampanje. Med njimi je bilo sedem političnih strank, 12 pravnih oseb in osem posameznikov. Deset jih je sodelovalo v kampanji za vse tri referendume, večina pa se je vključila le v kampanjo o zakonu o RTV-ju.

Vsi organizatorji so morali odpreti posebne transakcijske račune ter Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predložiti poročila o financiranju kampanje. Iz njih je razvidno, da so v kampanjo vložili različne zneske, od nekaj deset do skoraj 200 tisoč evrov.

Volivci so sicer na treh referendumih s prepričljivo večino odločili, da zakon o vladi, novela zakona o dolgotrajni oskrbi in zakon o RTV-ju obveljajo.

Podatki porabe sredstev za tri referendumske kampanje:

Vir: Ajpes

^{* V koalicijo so bile združene nevladne organizacije Društvo novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Zavod za kulturo raznolikosti Open. Vsaka od njih je odprla svoj volilni račun in oddala svoje poročilo, v tabeli prikazan znesek pa je skupni.}

Velik razkorak med Svobodo in preostalimi strankami

Glede na podatke Ajpesa so za referendumske kampanje daleč največ sredstev namenili v največji vladni stranki Gibanje Svoboda, kjer so skupno porabili več kot 192 tisoč evrov. Druge parlamentarne stranke so v kampanjo vložile skromnejša sredstva, največ v SD-ju, kjer so za vse tri referendume porabili dobrih 27 tisoč evrov. V kampanjo pred vsemi referendumu sta vstopili tudi parlamentarni stranki SDS, ki jo je financirala z nekaj manj kot 22 tisoč evri, ter Levica, v kateri so vložili malo pod 20 tisoč evri.

Sorodna novica Prepričljiva potrditev vseh treh zakonov

Parlamentarne stranke so sredstva na posebne transakcijske račune večinoma prenesle s svojih rednih bančnih računov, le v SD-ju so del sredstev dobili s prispevki. V kampanjo pred referendumi se izmed parlamentarnih strank niso vključili le v NSi-ju. Sprva so sicer nameravali sodelovati v kampanji pred referendumom o dolgotrajni oskrbi, a so vlogo za prijavo organizatorja oddali prepozno.

Med nevladnimi organizacijami izstopal Inštitut 8. marec

V kampanjo pred referendumi so se vključile tudi nekatere zunajparlamentarne stranke in pravne osebe, ki pa so vanjo večinoma vložile skromnejše zneske, nekatere le za stroške odprtja posebnega transakcijskega računa, ki so ga morali odpreti vsi organizatorji.

Po porabi sredstev izstopa Inštitut 8. marec, ki se je vključil v kampanjo o zakonu o RTV Slovenija in zanjo porabil dobrih 42 tisoč evrov. Veliko večino finančnih sredstev so zbrali s prispevki.

V kampanji pred referendumom o RTV SLO so sodelovali tudi nekateri posamezniki. Med njimi je bil denimo tudi predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, ki sicer s kampanjo tako rekoč ni imel stroškov. Vključitev v kampanjo je kot fizična oseba napovedal tudi tedanji generalni direktor RTV Slovenija, danes vršilec dolžnosti Andrej Grah Whatmough, pri čemer pa so na ministrstvih za pravosodje in za javno upravo ocenili, da bi pri tem nastale okoliščine nasprotja interesov.