Zato bodo, kot je napovedal, že v naslednjem mandatu dali pobudo za začetek spremembe ustave na izobraževanem področju, ki bo jasno definirala mejo med javnim in zasebnim.

"Navadna demagogija desničarjev je, da gre za otroke. Ne gre za otroke, gre za denar. Denar nas vseh, ki se ga mesec za mesecem, brez omejitve, preliva v zasebne žepe lastnikov šol," je zapisal v sporočilu za javnost. Šest zasebnih šol in nekaj sto tisoč evrov dodatnega denarja po njegovem mnenju ni finančna tragedija za državni proračun, a bi se vsak evro, ki bo šel lastnikom zasebnih šol, lahko porabil kje drugje v šolstvu. Predvsem pa ne bi bil namenjen lastnikom šol, ki so večinoma samo v velikih urbanih središčih, na 95 odstotkov slovenskega ozemlja pa jih ni, ker to zanje ni dobičkonosno, poudarja Pikalo. Ob tako ugodnem financiranju zasebnih lastnikov meni, da je hitro pričakovati naraščanje števila šol.

Po trditvah Pikala nihče ne odreka staršem osnovnošolskih otrok pravice, da otroka izobražujejo v skladu z lastnim svetovnim nazorom. Staršem nihče ne oporeka, da se samoorganizirajo, ustanovijo šolo in potem v skladu z vsemi strokovnimi zahtevami, ki veljajo za zasebne šole, izobražujejo otroke.

"A pravica do šolanja v skladu s svetovnim nazorom staršev še ne pomeni tudi pravice do financiranja tega izobraževanja," pravi in spomni na stališče Evropskega sodišča za človekove pravice iz 70. let, da je država dolžna omogočiti pogoje za ustanavljanje zasebnih šol, ni jih pa dolžna financirati.

Pikalo pravi, da se je ustavno sodišče v svoji zadnji sodbi iz leta 2020 zavzeli zelo podobno stališče. "Sodniki so menili, da če država zahteva osnovnošolsko izobraževanje kot obvezno, ga mora v obveznem delu tudi plačati. Kar pa ne pomeni tudi financiranja razširjenega dela programa osnovne šole, saj tega zakon o osnovni šoli za zasebnike sploh ne predpisuje," navaja Pikalo.