V zadnjih treh mandatih je bilo vzpostavljenih 11 preiskovalnih komisij: dve v času vladavine LDS-a, štiri v času Janeza Janše (SDS) in že pet (pravzaprav je na poti že šesta) v kratkem obdobju Boruta Pahorja (SD). Foto: DZ
V zadnjih treh mandatih je bilo vzpostavljenih 11 preiskovalnih komisij: dve v času vladavine LDS-a, štiri v času Janeza Janše (SDS) in že pet (pravzaprav je na poti že šesta) v kratkem obdobju Boruta Pahorja (SD). Foto: DZ

Opozicija bi rada preiskovala to, kar se dogaja v krogih sedanje vladajoče koalicije, potem je koalicija dobila priložnost za 'kontra' (zadeva brezplačniki) in to predstavlja neko igro - mi bomo preiskovali vaše, vi boste naše.

Matevž Tomšič

Gre za neko orodje političnega komuniciranja, za neke vrste piar, ki ga v končni konsekvenci plačajo državljani in to drago.

Samo Uhan

Za državni zbor je značilno, da njegovi poslanci na vsaki nekoliko burnejši seji žugajo drug drugemu z ustanovitvijo preiskovalne komisije. Te so formalno enakovredne pravosodnim organom in morajo preverjati kršitve in zlorabe funkcionarjev, resnica pa je, da so cilji komisij v Sloveniji zgolj politični, je za TV Slovenija poročala Vesna Deržek.

Gantar: Komisije orožje v političnem boju
Da večjih rezultatov komisije ne prinesejo, je splošno razširjeno mnenje in ga deli tudi predsednik DZ-ja Pavel Gantar. "Jaz se bolj nagibam k temu, da na žalost večina teh komisij ni bila dovolj uspešna, glavni razlog pa je evidenten - preiskovalne komisije so bolj ali manj politično orožje v političnem boju v parlamentu in manj to, kar bi morale biti," ugotavlja.

V aktualnem mandatu deluje že pet preiskovalnih komisij, med drugim o izbrisanih, o prevzemnih tajkunskih poslih v Istrabenzu in Pivovarni Laško in o zloglasni Ultri. Vse omenjene so bile, denimo, vzpostavljene na zahtevo opozicije, zdaj pa nastaja še ena, tokrat na pobudo koalicije, ki želi preiskati zadevo brezplačniki.

Predsedniki komisij imajo precej višje plače
"Opozicija bi rada preiskovala to, kar se dogaja v krogih sedanje vladajoče koalicije, potem je koalicija dobila priložnost za 'kontra' (zadeva brezplačniki) in to predstavlja neko igro - mi bomo preiskovali vaše, vi boste naše," stanje vzpostavljanja komisij popisuje Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

"Gre za neko orodje političnega komuniciranja, za neke vrste piar, ki ga v končni konsekvenci plačajo državljani in to drago," pa opozarja Samo Uhan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Člani komisij sicer ne prejemajo sejnin, vendar pa njihovi predsedniki prejemajo višje plače. Uvrščeni so namreč v 59. plačni razred, torej jim pripada 4.591 evrov bruto plače oz. 817 evrov več, kot če bi bili zgolj poslanci.

Gantar: Veljalo bi spremeniti zakonodajo
Gantar je prepričan, da bi bilo treba takšno situacijo spremeniti, in sicer tako, da se spremeni zakon: "Bolj natančno bi bilo treba opredeliti, s čim se lahko te preiskovalne komisije ukvarjajo, kdo je lahko preiskovanec in na kakšen način. Mogoče bi lahko tako dosegli tudi boljše uspehe."

Pa bi sprememba zakonodaje res spremenila politično kulturo v Sloveniji?

Opozicija bi rada preiskovala to, kar se dogaja v krogih sedanje vladajoče koalicije, potem je koalicija dobila priložnost za 'kontra' (zadeva brezplačniki) in to predstavlja neko igro - mi bomo preiskovali vaše, vi boste naše.

Matevž Tomšič

Gre za neko orodje političnega komuniciranja, za neke vrste piar, ki ga v končni konsekvenci plačajo državljani in to drago.

Samo Uhan