Zaslišani so sicer odgovarjali na splošna vprašanja glede prevzemne zakonodaje in odgovornosti bank.

Jani Soršak, ki je, preden je prevzel vodenje urada za varstvo konkurence, nekajkrat zastopal male delničarje, je dejal, da so instituti zaščite obstajali, da pa je sodna praksa zamujala. Tako naj bi ga nemški kolegi (slovenska zakonodaja je v tem delu povzeta po nemški) spraševali, zakaj se takšno ravnanje, v času največjega števila prevzemov družb z zastavo delnic, tolerira.

Soršak: Tuje banke takšnih posojil ne bi dale
V skladu z zakonom je namreč izplačilo lastnega kapitala prepovedano, zato bi morale "banke preveriti legalnost posla, vključno s prepovedjo izplačila lastnega kapitala", je komisiji povedal Soršak. Dodal je, da banke pravna mnenja o ustreznosti poslov redno naročajo šele zadnji dve leti, prevzemi v letih 2006 in 2007 pa so povezani s poceni denarjem, poceni viri bank iz tujine in slovensko posebnostjo - kratkoročnimi posojili. Prepričan je, da so slovenske banke podcenjevale določene rizike, saj tuje banke pod takšnimi pogoji posojil ne bi dajale.

Tajnikar: Problematičnost lastništva se vleče iz časa pidov
Maks Tajnikar je pri omenjenih prevzemih izpostavil tri ključne vidike: menedžerji so podjetja prodajali sami sebi, prevzemi so se financirali z visoko stopnjo zadolževanja in da prevzeta podjetja iz tekočega poslovanja lahko odplačujejo le obresti, ne pa glavnice. Meni, da so banke pri omenjenih prevzemih odigrale veliko vlogo, saj pred letom 2003 takšnih posojil niso bile sposobne dajati.

Tajnikar je kot veliko napako izpostavil dejstvo, da se ni preprečilo koncentracije lastništva v pidih, saj se je pozneje razpasla uporaba "finančnih holdingov" v verigi podjetij, prek katerih so nekateri ljudje prevzemali podjetja. Profesor na ekonomski fakulteti tudi meni, da slovenska borza trenutno "dela veliko škodo", saj ob nizki likvidnosti ne odraža prave vrednosti podjetij. V bilancah nekaterih drugih podjetij se tako izkazuje napačna vrednost, prevzemni posli pa postanejo lažji.

Brus: Slamnata podjetja skrijejo lastnika
Marko Brus, profesor na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, pa je prepričan, da zakona o prevzemih in trgu finančnih instrumentov nimata prevelikih "lukenj", težavo pa vidi v uporabi "slamnatih podjetij" in možnostih prikritja, kdo je dejansko lastnik.

Komisija, ki jo vodi Lojze Posedel (Zares), je nazadnje zaslišala nekdanjega finančnega ministra Andreja Bajuka, predtem pa že nekdanjega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, oba nekdanja državna sekretarja na ministrstvu, Andrijano Starina Kosem in Tomaža Jeršiča, nekdanjega generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča ter nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Mitjo Gasparija.

Komisija ugotavlja politično odgovornost pri prevzemu Istrabenza in Laškega
Komisija želi ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so bili vpleteni v financiranje spornih menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško od bank v pretežni državni lasti, kar naj bi omogočala domnevno pomanjkljiva oziroma neustrezna zakonodaja s področja prevzemov.