Sodni red je za delovanje sodišč eden osrednjih dokumentov, saj določa njihovo notranjo organizacijo in poslovanje v različnih primerih, vsebuje tudi pravila o dodeljevanju zadev sodnikom, opredeljuje informatizacijo sodišč, pravno pomoč med sodišči in drugimi organi ter mednarodnopravno pomoč in posebne dolžnosti sodnega osebja. Določbe sodnega reda se uporabljajo pri poslovanju v zemljiški knjigi, sodnem registru, izvršbi, overitvah, pri poslovanju s taksami, v strokovnih knjižnicah, arhivu, pri sprejemu in odpravi pošte ter tudi za finančno poslovanje.

Ker sodni red ureja vsakodnevno poslovanje sodišč, je bil od leta 1995, ko je začela veljati njegova prva različica, bolj ali manj dopolnjen že 23-krat. Zadnji, obsežni popravki, ki jih je pravosodno ministrstvo pripravilo ob sodelovanju vrhovnega sodišča, so bili objavljeni 29. decembra lani, začeli pa so veljati 1. januarja letos.

Med temi zadnjimi novostmi na pravosodnem ministrstvu kot pomembnejše izpostavljajo besedilo 6. člena, ki zadeva objavo sodne prakse. Vrhovno sodišče je moralo že doslej na spletnih straneh sodstva objavljati obdelano sodno prakso, po novem pa morajo sodne odločbe o glavnih stvareh v strojno berljivi obliki posredovati še pravosodnemu ministrstvu.

Dovoljenje za snemanje sodnikov ne bo več potrebno
Druga večja novost je vpogled v vpisnike (v vpisnikih se vodijo evidenca in podatki o posameznih zadevah). Ta je po novem za vse brezplačen, predsednik vrhovnega sodišča in minister pa določita način, nabor in obliko objave teh podatkov. Dodane so tudi določbe, da morajo biti podatki o stanju zadeve ter pregled sodnega spisa, če informacijski sistem to dopušča, strankam s kvalificiranim digitalnim potrdilom na voljo v elektronski obliki.

Novi sodni red sodiščem zdaj tudi omogoča, da javnost o zadevah širšega javnega pomena, kot so bila npr. sojenja v zadevi Čista lopata, Balkanski bojevnik, umor Janka Jamnika …, obvestijo že v postopku vročanja, česar doslej niso mogla storiti.

Za širšo javnost zanimive spremembe prihajajo v določbah, ki se dotikajo snemanja in fotografiranja na sodiščih. Ta v novi ureditvi lahko določijo dele stavbe, kjer so snemanje, fotografiranje in prenos podatkov dovoljeni. Večje spremembe pa zadevajo snemanje in fotografiranje glavnih obravnav.

Do zdaj je namreč veljalo kar precej omejitev. Predsednik vrhovnega sodišča je le izjemoma lahko dovolil slikovno snemanje za posamezno glavno obravnavo v kazenski zadevi. Sodnik, ki je vodil glavno obravnavo, je moral biti o danem dovoljenju seznanjen najmanj en dan pred začetkom obravnave, prošnjo za snemanje pa je bilo treba oddati najmanj dva delovna dneva pred začetkom obravnave. Poleg tega je predsednik vrhovnega sodišča lahko omejil uporabo posnetkov le na enkratno objavo, za slikovno snemanje sodnika in članov senata pa je bilo potrebno še njihovo soglasje.

Od 1. januarja je slikovno snemanje na javnih obravnavah dovoljeno brez večjih omejitev, razen ko gre za snemanje celotnih obravnav. Predsednik sodišča lahko le izjemoma dovoli takšno snemanje, sodnik, ki jo vodi, mora biti o tem obveščen, prav tako je v tem primeru še vedno v veljavi zgoraj navedeni dvodnevni predhodni najavni rok. Ni pa več nobenih omejitev glede slikovnega snemanja sodnikov in članov senata.

Sodniki bodo o tekočih zadevah morali molčati
Novost je prišla tudi na področju komentiranja zadev v javnosti. Doslej je prepoved izražanja mnenj o zadevah, ki so še v reševanju, veljala zgolj za sodno osebje, novi sodni red je to omejitev razširil še na sodnike.

Spremembe so hkrati doletele organizacijsko področje sodišč. Nov sodni red tako natančneje določa oblike sodnih pisarn in sodnih služb, kar naj bi z vidika organizacijske urejenosti poenotilo upravljanje sodišč.

Prožnejše delo sodnikov in sodnic
Poleg tega imajo predsedniki sodišč zdaj v rokah tudi možnost urejanja delovnega časa. 51. člen namreč določa, da se lahko polni delovni čas prerazporedi s premikanjem začetka in konca delavnika, v skladu s tem pa se glavne obravnave, naroki in seje lahko vodijo tudi pred ali po izteku poslovnega časa sodišča. Skrajšano in poenostavljeno je poglavje o sodni upravi, kjer je bila med drugim predsednikom in direktorjem sodišč dana večja možnost delegiranja nalog.

Pomembna razlika je prav tako prišla pri uradnih listinah, ki jih izdajajo sodišča. Tako je zdaj določeno, da se vsa sodna pisanja (odločbe, zapisniki, zaprosila, obvestila, dopisi, zaznamki itd.) izdelajo v fizični ali elektronski obliki, slednja pa poprej ni bila izrecno določena.

Pri sodnih taksah pa se je za 30 dni na 45 dni podaljšal rok, po katerem sodišče potrdi, da mora biti sodna taksa plačana, in plačilni nalog nato pošlje Fursu v izterjavo.