Na sodbe se je sicer pritožil manjši del udeležencev, pojasnjujejo na sodišču v Litiji. Dejansko število zadev je bilo skupaj 51, od tega je bilo 23 odločitev potrjenih, 17 spremenjenih in 11 razveljavljenih. "Podatki kažejo na majhnost sodišča, na katerem sodniki in sodno osebje delajo na več pravnih področjih, zato delo omenjenega sodišča ni primerljivo z delom na velikih sodiščih, kjer je delo organizirano po posameznih pravnih področjih," kakovost sodb pojasnjuje predsednica sodišča v Litiji Janja Kovač. Poleg nje je namreč na sodišču v službi le še en sodnik, namestnik predsednice Milan Kaplja.

Število razveljavljenih vpliva na uspešnost
Podobno pravijo v Šmarju pri Jelšah, saj so imeli malo pritožb na sodbe - vendar so bile te toliko uspešnejše. "Seveda se kaže kot odstotek 27,7 % razveljavljenih velik, vendar se glede na majhno število dejansko vloženih pravnih sredstev prikaže v manj zadevah večji odstotek razveljavljenih," je zapisala predsednica sodišča s štirimi sodniki Barbara Zavolovšek.

Na Okrajnem sodišču v Tolminu so prepričani, da ne delajo slabo, saj se na večino njihovih sodb niti ne pritožijo. Če bi upoštevali vse rešene zadeve, torej tudi tiste, na katere se stranke niso pritožile, je bilo med pomembnejšimi razveljavljenih 1,4 %, so izračunali v Tolminu. Pri navajanju podatkov bi morali upoštevati tudi število zadev, ki je pri njih majhno. "S tem želimo povedati, da pri pomembnejših zadevah (23 se jih je vrnilo iz pritožbe) ena zadeva predstavlja 4,3 %. To pomeni, da samo ena zadeva bistveno vpliva na relativni delež uspešnosti bistveno bolj kot na sodiščih, kjer se iz pritožbenega postopka vrne 200 ali 300 zadev," so sklenili v Tolminu.

Okrožnim sodiščem razveljavili tretjino
"Število potrjenih, spremenjenih in razveljavljenih sodnih odločb je eden izmed kazalnikov kakovosti sodniškega dela, ta pa vpliva na učinkovitost in uspešnost sodstva," so v letnem poročilu ob ocenah zapisali na vrhovnem sodišču. Stopnjo višje, na okrožnih sodiščih, so se stranke pritožile kar na vsako osmo odločitev. Kot kaže, precejšen del upravičeno, saj so višja sodišča kar eno tretjino odločitev razveljavila ali spremenila.

"Odpirate žgoče vprašanje"
"Podatki so skrb vzbujajoči, vendar bi bilo treba natančneje analizirati, da vidimo, kaj to pomeni," meni predsednik sodnega sveta Marko Novak. Po njegovem mnenju je težava predvsem manjših sodišč z manj sodniki, da niso specializirani in pokrivajo več področij. "Kar 70 sodišč v Sloveniji nima več kot petih sodnikov. Če je nekdo specializiran, ni sicer nujno, ampak najbrž bo bolj kakovostno odločal, kot če mora pokrivati več zadev," meni Novak. Na vprašanje, ali bi bilo smiselno manjša sodišča združiti, pa pojasnjuje: "Odprli ste žgoče vprašanje. Ukinjati mala sodišča … vidimo, da so nerentabilna. Ampak je to pomembno politično vprašanje, ne samo pravno. Vidimo, da jim tudi spisi manjkajo," pravi Novak.

Sodniki skrivajo svojo (ne)uspešnost
Kakšna je uspešnost in učinkovitost posameznih sodnikov, pa sodstvo skriva. Za podatke o uspešnosti vseh slovenskih sodnikov glede potrditve njihovih sodb smo prosili že marca 2015. Po zavrnitvi sodnega sveta jim je informacijska pooblaščenka že dvakrat, nazadnje oktobra 2015, naložila, naj podatke razkrijejo. Sodni svet je novembra lani vložil tožbo na upravno sodišče. Čeprav je pričakovan čas rešitve 5,3 meseca, jim v enem letu o razkrivanju svoje uspešnosti še ni uspelo razsoditi, čeprav so postopki v upravnem sporu zoper odločbo ali sklep, ki ju izda informacijski pooblaščenec, nujni in prednostni. "Sodišče zadevo obravnavava kot prednostno in jo rešuje v skladu z vrstnim redom tovrstnih zadev. V zadevi so bila opravljena uvodna procesna dejanja, o tožbi pa bo predvidoma odločeno do konca tega leta," pojasnjuje Jasna Šegan, predsednica upravnega sodišča.