Poslanci bodo na odborih začeli obravnavati rebalans državnega proračuna, v katerem vlada predvideva občutno znižanje odhodkov in že letos znižanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda. Po izračunih finančnega ministrstva lahko letošnji proračunski izdatki znašajo le dobrih devet milijard evrov, kar je 1,1 milijarde evrov manj, kot so načrtovali pred časom.

Varčevanje tudi na ministrstvih
Kako naj bi dosegli varčevanje, je vlada zapisala v predlog zakona za uravnoteženje javnih financ. Pretežni del prihrankov bi našli s posegom v plače in druge prejemke javnim uslužbencem ter z rezi v izdatke za izobraževanje, družinsko politiko in socialne prejemke. Preostali del znižanja odhodkov so vsak na svojem področju poiskali ministri, predvsem z zmanjšanjem izdatkov za določene projekte, programe, investicije in materialne stroške.

Največ razburjenja so povzročili posegi v plače in socialne prejemke. Socialni transferji se bodo z rebalansom znižali za dobrih 100 milijonov evrov, pri čemer finančni minister Janez Šušteršič zagotavlja, da so poskušali v največji meri narediti tako, da se bolj znižujejo prejemki tistih, ki imajo razmeroma višje dohodke v tej skupini ljudi.

Semolič: Tisti, ki imajo denar, bodo privilegirani
A sindikati trdijo, da bodo varčevanje občutili predvsem najšibkejši. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta opozoril na nesprejemljivost nekaterih ukrepov.

Med drugim po njegovih besedah nasprotujejo predlagani meji za letni dodatek upokojencev, ki je 622 evrov, pa tudi znižanju otroškega dodatka v 5. in 6. razredu dohodkovne lestvice, ukinitvi brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke ter znižanju nadomestila za varstvo in nego otroka. Ne strinjajo se niti s predlogom za uvedbo šolnine za drugo bolonjsko stopnjo. "Privilegirani bodo tisti, ki bodo lahko plačali," pravi.

"Nadomestila za brezposelnost niso prevelika"
Problematično se jim zdi tudi poseganje v pravice brezposelnih. "Ne sprejemamo trditve, da imajo brezposelni prevelika nadomestila. Večina jih ne najde takoj dela," pojasnjujejo v svobodnih sindikatih. Predlagajo, da bi to vprašanje celovito uredili v zakonu o delovnih razmerjih in v socialnem sporazumu. Prav tako so proti predlagani zamrznitvi minimalnega dohodka in transferjev posameznikom in gospodinjstvom. "Prizadeli bi najbolj ranljive ljudi," je dejal Semolič.

V predlog za ukinitev 2. januarja in 2. maja kot dela prostih dni ne bodo privolili. "Nihče od delavcev zaradi tega ne bi več zaslužil," so prepričani v ZSSS-ju. Vlado pozivajo, naj se poleg krčenja sredstev osredotoči tudi na ukrepe na prihodkovni strani proračuna.

Več priliva z dodatnimi davki
Nekaj jih je vladna ekipa že pripravila. Že letos se tako pripravlja zvišanje nekaterih davčnih obveznosti, na primer zvišanje stopenj obdavčitve za vse dohodke iz kapitala z 20 na 25 odstotkov ter višje stopnje davka za večja in zmogljivejša motorna vozila in vodna plovila.

Protikrizni davek na nepremično premoženje, ki se ne uporablja za opravljanje dejavnosti, in sicer v primeru skupne vrednosti nepremičnin več kot milijon evrov, bi prav tako radi uvedli še letos. Da bi ob tem preprečili špekulativne prodaje, pa vlada predlaga poseben davek od dobička zaradi spremembe namembnosti zemljišč.