Socialni partnerji, združeni v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), so obravnavali predlog zakona za uravnoteženje javnih financ, ki predvideva spremembe 45 veljavnih zakonov z različnih področij - od vrtcev do zdravstva in sociale.

Minister za delo Andrej Vizjak je zagotovil, da zakon ne bo prizadel najšibkejših. Obljublja pa, da bodo nekaterim opozorilom prisluhnili, tako npr. glede otroškega dodatka, glede zamrznitve socialnih transferjev in skrajšanja obdobja za prejemanje nadomestila za brezposelnost.

"Problemi zaradi velike porabe v javnem sektorju"
Po mnenju predsedujočega ESS-ju in generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta je bila razprava socialnih partnerjev zelo pestra. Po njegovih besedah se morajo v javnem sektorju začeti zavedati, da so težave posledica prevelikega zadolževanja in prevelike porabe v javnem sektorju v zadnjih treh letih. Breme mora po njegovih besedah poleg realnega sektorja deliti tudi javni sektor.

Sindikati bodo spremljali vladne poteze
"Današnja seja je korak naprej," pa je ocenil tudi sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Milan Utroša. Kljub temu je bil kritičen, ker predlagani zakon obravnava le ukrepe na odhodkovni strani proračuna. Opozoril pa je, da so socialni partnerji trenutno v specifični situaciji. Čeprav je vladna stran pokazala pripravljenost na določene spremembe predloga zakona, klasičen socialni dialog po njegovih besedah ni več mogoč. Zakon je namreč že v državnozborskem postopku.

"Žogica je na strani vlade. Današnja oblika zakona za sindikalno stran ni sprejemljiva. Budno bomo spremljali, kateri naši predlogi bodo upoštevani v nadaljnjih korakih," je napovedal.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa je izpostavil, da vlada na predlog koordinacije glede znižanja plač še ni odgovorila. "Toda neformalni signali niso posebno spodbudni," meni.

Antauer: Bojim se, da ne bo nič konstruktivnega
"Gre za ukrepe, s katerimi se želi varčevati na tistih, ki jim gre najtežje. V tem delu mnoge rešitve niso dobre. Upamo, da bo na koncu razprave prišlo s to vlado do nekega razumnega dogovora," pa je povedal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič.

Medtem ko je predstavnik delodajalcev Igor Antauer izpostavil: "Mislim, da nas bo ta destruktivizem poslal tja, kamor nekateri želijo, pa menim, da si tega dva milijona slovenskih državljanov ne želita. Moram reči, da ta trma, ki jo gledam zadnje čase, brez kakšnih konstruktivnih, približujočih predlogov pelje to gospodarstvo v napačno smer. Bojim se, da ne bomo dosegli tistega, kar želimo. To je slabo sporočilo mladim."

Dvig DDV-ja kot zadnja možnost?
Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav sicer opozarja, da vlada nima več manevrskega prostora, da pa je odprta za socialni dialog. "Na osnovi socialnega dialoga so spremembe možne, dokler je možno vlaganje dopolnil v državnozborskem postopku," je dodal. Če bo sicer zakon o uravnoteženju javnih financ na referendumu padel, jim po njegovih besedah preostane le dvig DDV-ja, kar bi prizadelo socialno ogrožene in gospodarstvo.

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je na to odgovoril, da vsaka vlada svari pred referendumom. Bi pa razmislil o dvigu DDV-ja. Nasprotuje višji obdavčitvi osnovnih življenjskih potrebščin, a je za višjo obdavčitev luksuznih dobrin, ki je zdaj 21-odstotna.

Oglasili so se tudi v Pozitivni Sloveniji, kjer menijo, da dvig zgornje stopnje DDV za eno ali dve odstotni točki ne bi prizadel najšibkejših, saj ne bi vplival na spremembo cen osnovnih življenjskih potrebščin. Kot je dodala, bi bili s tovrstno potezo varčevalni ukrepi manj radikalni. "To se je izkazalo tudi v državah, ki so že dvignile DDV," je poudarila, pri tem pa naštela Finsko, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Francijo.

Notranji rezi in posegi v socialo
Ukrepi, ki jih vlada predvideva v zakonu, posegajo tako v javne materialne stroške kot v socialne transferje (npr. zmanjšanje nadomestila za brezposelnost), predvideno je znižanje plač v javnem sektorju ter rezi v druge prihodke, kot so potni stroški in regres. Poleg tega bi zmanjšali prejemke v času porodniškega dopusta, za petino zmanjšali transferje verskim skupnostim, za polovico pa političnim strankam. Med drugim bi tudi odpravili 2. januar in 2. maj kot dela prosta dneva.
Vlada je v odzivu na sindikalne zahteve v sveženj vključila tudi sklop "solidarnostnih" ukrepov, s katerimi so obdavčili premožnejše, luksuz in kapitalske dobičke. Državni zbor bo zakon po nujnem postopku obravnaval skupaj z rebalansom proračuna. Med obravnavo v parlamentu se zakon še lahko spreminja z vlaganjem dopolnil.

Napoveduje se referendum
S stavko in javnim protestom se je zakonu po robu že postavila večina sindikatov javnega sektorja, pri tem pa so jih podprli tudi nekateri zasebni. Po njihovih trditvah vlada s tem zakonom odpravlja socialno državo ter niža kakovost javnega zdravstva in šolstva. "Če ne bodo slišali in sprejeli naših predlogov, gremo na referendum," je v sredo dejal vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Štrukelj.
Korak dlje je že šla koordinacija dveh stavkajočih policijskih sindikatov, ki bo že danes predvidoma vložila potrebnih 2.500 podpisov za začetek referendumskega postopka.

Opozicija: Premalo pozornosti prihodkom
Sindikati in opozicija so do zakona kritični tudi zato, ker naj bi se osredinil le na reze v javno porabo, premalo pa naj bi se osredotočal na prihodkovno stran. Vlada je večkrat zatrdila, da je to predvsem intervencijski sveženj, ki ga mora država zaradi podpisanih zavez do Evropske unije opraviti do 11. maja; pa tudi nujen začetek lajšanja prehitro naraščajočega dolga države.

V pripravi večje strukturne prilagoditve
Po sprejetju tega zakona naj bi se vlada lotila tudi večjih strukturnih prilagoditev v državi in gospodarstvu; v postopku sprejemanja sta že spremembi zakona o dohodnini ter o 100-odstotni davčni olajšavi za investicije, s katerim želi vlada privabiti predvsem tuji kapital.
V sprejemanju zlato fiskalno pravilo
V prizadevanjih za uravnoteženje proračuna je v parlamentarnem postopku tudi sprememba ustave, saj bi vanjo vključili t. i. zlato fiskalno pravilo, ki bi določalo, da mora biti proračun uravnotežen ali v presežku, izvajanje tega pa bi po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča podrobneje opredelili z ustavnim zakonom. Spremembo ustave za zdaj podpirata koalicija in opozicijski SD.